Nove zaostritve na Srednjem vzhodu

New York – Po majskem ultimatu zaradi ameriškega izstopa iz jedrskega dogovora Iran zdaj napoveduje plemenitenje urana čez mejo 3,67 odstotka, kolikor mu dovoljuje leta 2015 sklenjeni dogovor. Namestnik zunanjega ministra Abas Aragči upa na rešitev spora v prihodnjih šestdesetih dneh, sicer napoveduje nove korake.

ZDA so iz skupnega celovitega načrta ukrepanja (JCPOA), v katerem sodelujejo še Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, izstopile že lani, zato mnogi prav predsednika Donalda Trumpa obtožujejo odgovornosti za zaostritev položaja. Republikanski prvak pa za vse krivi »grozni Obamov sporazum« in v svojih tvitih vztraja, da je Iran že dolgo pred njegovim prihodom v Belo hišo kršil »150 milijard dolarjev vredni jedrski sporazum z ZDA, ki so mu plačale 1,8 milijarde dolarjev na roko, in z drugimi, ki niso plačali nič«. »Bodi previden s svojimi grožnjami, Iran!« je posvaril. »Lahko se vrnejo in te pičijo, kot te ni pičil še nihče!«

Trump obljublja uničenje

Z dvajsetodstotnim plemenitenjem urana, ki ga omenjajo zdaj, bi se Iranci po prepričanju strokovnjakov močno približali sposobnosti izdelave jedrskega orožja. V Teheranu so doslej vedno poudarjali, da plemenitenje potrebujejo le za raziskovalne namene, a so dokumenti prebežnikov in izraelskih obveščevalcev dokazali obstoj vojaških jedrskih programov. Zato lahko strokovnjaki iranske jedrske sposobnosti samo ocenjujejo, najbolj črnoglede ocene pa iransko jedrsko bombo pričakujejo že čez leto dni.



Jedrski sporazum predvideva postopke za reševanje sporov, ki jih lahko pred obnovitvijo sankcij sproži vsaka od držav podpisnic, najpomembnejše soočenje pa je vendarle pričakovati med ZDA in Iranom. Ko je ta konec junija sestrelil ameriško obveščevalno brezpilotno letalo, Trump ni dal zelene luči za zračne napade na iranske vojaške radarje in druge vojaške objekte, pa čeprav so bili lovci bombniki že v pripravljenosti. Tedaj je izjavljal, da zaradi letala brez človeške posadke ni hotel ubiti 150 Irancev, kolikor naj bi jih zahtevala kazenska ekspedicija, raje je napovedal nove sankcije, ameriška vojska pa se je maščevala s kibernetskimi napadi na iransko. Predsednik v primeru oboroženega konflikta napoveduje »uničenje, kakršnega še niste videli«.

Odprte so vse možnosti

Ker se Trump rad objema s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, ki še bolj odkrito izziva z vojaškimi jedrskimi programi, prihodnje ameriške akcije ostajajo uganka. Trump je celo izjavljal, da se veseli dneva, ko se bo Iran rešil sankcij ter spet postal produktivna in cvetoča država, in pozival: »Naredimo Iran spet vélik!« Poudarja tudi, da ZDA kot največja proizvajalka nafte na svetu nimajo več interesa za varovanje tankerjev drugih držav, a je eden resnejših kamnov spotike med državama iransko nepriznavanje pravice Izraela do obstoja ter podpiranje radikalnih milic, kot so libanonski Hezbolah in jemenski uporniki proti Savdski Arabiji.

V prizadevanjih za temeljne spremembe iranske bližnjevzhodne politike je ameriški predsednik doslej stavil na uničujoče gospodarske sankcije, a opozarja tudi na »strašansko močno« ameriško vojsko. Ob vse bolj v kot stisnjeni islamski republiki so na Bližnjem in Srednjem vzhodu odprte vse možnosti, kot je svoje čase zaradi iranskih jedrskih programov izjavljal še en republikanski predsednik ZDA George W. Bush.