Neomejen dostop | že od 9,99€
Džihadistični borci Islamske države (IS) so v sirski provinci Homs ubili 54 sirskih vojakov, ki so po padcu režima predsednika Bašarja al Asada zapustili svoje položaje v puščavi, je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice.
Džihadisti so vojake po navedbah observatorija usmrtili na območju puščavskega mesta Sukhnah, slabih 70 kilometrov severovzhodno od zgodovinskega mesta Palmira, poročajo tuje tiskovne agencije.
IS je leta 2014 zavzela obsežna območja v Siriji in Iraku, razglasila kalifat in začela izvajati strahovlado. Leta 2019 je v Siriji izgubila veliko ozemlja, vendar pa je še vedno ostala aktivna, zlasti na območju sirske puščave, kjer je izvajala predvsem napade na pripadnike sirske vojske in borce kurdskih oboroženih skupin.
Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel Mohamed al Bašir, so danes poročali sirski mediji. Bašir bo na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Bašir se je rodil leta 1983 v kraju Džabal al-Zavija v provinci Idlib. Na univerzi v Alepu je študiral elektrotehniko in elektroniko, nato se je zaposlil v sirskem državnem plinskem podjetju. Kasneje je doštudiral tudi islamsko in civilno pravo na univerzi v Idlibu ter se izobrazil v administraciji in projektnem vodenju.
41-letni diplomirani elektroinženir od januarja letos v provinci Idlib na severozahodu Sirije vodi t. i. vlado odrešitve islamističnih upornikov. Ta je bila ustanovljena leta 2017, da bi pomagala prebivalcem Idliba, ki so ostali odrezani od vladnih storitev.
Slovenska policija je v luči spremenjenih razmer v Siriji poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij, so danes sporočili z notranjega ministrstva. Minister Boštjan Poklukar je o tem obvestil kolega iz Italije in Hrvaške, Mattea Piantedosija in Davorja Božinovića.
Današnji telefonski pogovor notranjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije je sledil nedavni nagli spremembi razmer v Siriji, kjer so uporniške skupine v nedeljo strmoglavile režim predsednika Bašarja al Asada.
Več držav članic EU je kmalu zatem napovedalo začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev. To so med drugim napovedale Nemčija, Avstrija, Italija, Francija in Hrvaška. Kako bo v tem pogledu ravnala Slovenija, še ni znano.
Njegova vlada v Idlibu z lastnimi ministrstvi in drugimi uradi ter pravosodnimi in varnostnimi organi ima kljub majhnosti veliko izkušenj, je v ponedeljek dejal vodja HTS Abu Mohamed al Džolani. Pri nekaterih vprašanjih pa je bila zelo uspešna, je dodal. Bašir je eden njegovih najtesnejših sodelavcev, navaja AFP.
Na čelo sirske prehodne vlade je bil imenovan po tem, ko so islamistični uporniki v nedeljo zavzeli prestolnico Damask in strmoglavili režim predsednika Bašarja al Asada. Njegovo vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti v državi leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade in državljansko vojno.
Vodenje uporniške regije s približno petimi milijoni prebivalcev je bila sicer za Baširja povsem drugačna in precej lažja naloga kot vodenje celotne države, ki jo razdvajajo globoke delitve in v kateri veliko ljudi živi v revščini, je po navedbah AFP opozoril raziskovalec na Arabskem centru v Washingtonu Radwan Ziadeh.
Poleg upornikov na čelu s HTS se za nadzor nad nekdanjimi oporišči Asadovega režima borijo tudi druge skupine, zato Baširja čaka težko delo. »Tako kot je bila revolucija stvar vseh Sircev, bo tudi tranzicijski proces odgovornost vseh, da bi zagotovili njegov uspeh in miren prehod v demokracijo,« je dodal Ziadeh.
Vodja uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) Abu Mohamed al Džolani je danes obljubil, da bodo preganjali vse nekdanje visoke uradnike pod režimom Bašarja al Asada, odgovorne za vojne zločine in mučenje. Uporniki so medtem sporočili, da so v eni od bolnišnic blizu prestolnice Damask našli več deset trupel z znaki mučenja.
»Brez oklevanja bomo poklicali na odgovornost zločince, morilce, varnostne in vojaške častnike, ki so sodelovali pri mučenju sirskega ljudstva,« je na telegramu sporočil Džolani, ki zdaj uporablja svoje pravo ime Ahmed al Šara. Dodal je, da bodo nagradili vse, ki bodo posredovali informacije o visokih uradnikih, vpletenih v vojne zločine.
Skupina HTS je po nedeljskem padcu Asadovega režima obljubila oblikovanje nove prehodne vlade. Šara se je nato v ponedeljek z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi sirskemu narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve.
Kmalu po tem, ko so uporniki zavzeli Damask, so začeli osvobajati ljudi iz zaporov, med drugim iz zloglasnega zapora Sednaja. Bele čelade, skupina civilne zaščite v Siriji, so danes razglasile konec iskalne akcije v Sednaji. Med iskanjem namreč niso odkrili novih »zaprtih ali skritih prostorov v objektu«, so dodali.
Uporniki so medtem v ponedeljek za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so v bolnišnici Harasta blizu Damaska našli približno 40 trupel z jasnimi znaki mučenja. Trupla so bila v vrečah, označenih s številkami in včasih tudi z imeni.
Predstavnica preiskovalne komisije ZN za Sirijo Linnea Arvidsson pa je za britanski BBC sporočila, da so posnetki in slike, ki prikazujejo razmere v Asadovih centrih za pridržanje, šokantni, a ne presenetljivi. Dodala je, da Združeni narodi od leta 2011 zbirajo informacije o sirskih centrih za pridržanje, dostop do njih pa so pridobili šele v ponedeljek.
Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v ponedeljek sporočila, da sta pripravljena sodelovati z novimi voditelji Sirije na podlagi varstva človekovih pravic ter zaščite etničnih in verskih manjšin, je sporočil urad nemškega kanclerja. Zavzela sta se tudi za ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije.
Prav tako sta se dogovorila, da bosta krepila zavezanost Evropske unije Siriji, zlasti pri podpiranju »vključujočih političnih procesov v Siriji« ob sodelovanju z bližnjevzhodnimi partnerji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Scholz in Macron sta o Siriji razpravljala po tem, ko so islamistični uporniki v nedeljo zavzeli Damask in strmoglavili režim Bašarja al Asada, čigar vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti v državi leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade.
Od začetka ofenzive upornikov konec novembra je bilo ubitih več kot 820 ljudi, vključno s 111 civilisti, razseljenih pa 280.000 ljudi. Številni zahodni voditelji so že pozdravili konec Asadove vladavine, a se bojijo nadaljnjih nemirov v državi.
Izraelska vojska je po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice v zadnjih 48 urah izvedla več kot 300 napadov na cilje po vsej Siriji, tudi v Damasku. Pri tem je uničila nekaj najpomembnejših vojaških zmogljivosti.
»Izrael je uničil najpomembnejša vojaška območja v Siriji, vključno z letališči in njihovimi skladišči, letalskimi eskadriljami, radarji, signalnimi postajami in številnimi skladišči orožja in streliva na različnih lokacijah,« je sporočil observatorij s sedežem v Londonu.
Poleg tega je blizu pristaniškega mesta Latakija Izrael ciljal na zmogljivosti zračne obrambe ter pri tem poškodoval sirske vojaške ladje in skladišča. V Damasku in njegovi okolici so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tarča napadov vojaška poslopja, raziskovalni centri in centri za elektronsko bojevanje. Po poročanju lokalnih medijev, ki jih povzema BBC, je bil med zadetimi tudi center za raziskave Barze, povezan s kemičnim orožjem, ki je bil v napadu popolnoma uničen.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes potrdil, da je izraelska vojska v nočnih napadih zadela več sirskih vojaških plovil. Skupaj s premierjem Benjaminom Netanjahujem sta ukazala oboroženim silam, naj po padcu sirskega režima na jugu države vzpostavijo območje brez orožja. Turčija in ZN medtem obsojata delovanje izraelskih sil v Siriji.
»Izraelska vojska je v zadnjih dneh izvajala operacije v Siriji, da bi napadla in uničila strateške zmogljivosti, ki ogrožajo Izrael. Mornarica je sinoči uspešno uničila sirsko floto,« je Kac dejal med današnjim obiskom izraelske pomorske baze v severnem mestu Haifa. »Skupaj s predsednikom vlade sem vojski naročil, naj na jugu Sirije vzpostavi sterilno obrambno območje brez orožja in terorističnih groženj ter brez stalne izraelske prisotnosti, da bi preprečili nastanek in organizacijo terorizma v Siriji,« je še dodal obrambni minister.
Ob tem je opozoril nove sirske oblasti, naj ne sledijo poti nedavno odstavljenega predsednika Bašarja al Asada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Združeni narodi medtem pozivajo Izrael, naj preneha izvajati vojaške operacije v Siriji. »Še vedno smo priča premikom izraelskih sil in bombardiranju Sirije. To se mora ustaviti. To je izredno pomembno,« je danes dejal posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen. Izraelske vojaške operacije je obsodila tudi Turčija, ki je ob tem izrazila podporo suverenosti, politični enotnosti in ozemeljski celovitosti Sirije.
»Ostro obsojamo vstop Izraela na ločitveno območje med Izraelom in Sirijo. V tem občutljivem obdobju, ko se je pojavila možnost za dosego miru in stabilnosti, ki si ju sirsko ljudstvo želi že več let, Izrael ponovno kaže svojo okupatorsko miselnost,« je sporočilo zunanje ministrstvo v Ankari.
Izraelska vojska je kmalu po padcu Asadovega režima ta konec tedna vstopila na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote in v zadnjih 48 urah na sirskem ozemlju izvedla več kot 300 napadov, s katerimi naj bi nameravala uničiti vojaške zmogljivosti bivšega režima.
Izraelska stran je že v nedeljo poročala o obstreljevanju prizorišč s kemičnim orožjem in raketami dolgega dosega, češ da ne želi, da bi to orožje po Asadovem padcu prišlo v roke skrajnežev.
Pristojna agencija ZN, Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW), sirske oblasti poziva, naj zagotovijo varnost skladišč s kemičnim orožjem. Ni sicer znano, koliko kemičnega orožja ima Sirija in kje ga hrani, toda Asad naj bi ga nekaj ohranil tudi po napadu s sarinom na predmestje Damaska leta 2013.
Izrael je po padcu sirskega režima tudi poslal svoje enote na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote, kar je zunanji minister Gideon Sar označil za omejen in začasen ukrep, sprejet iz varnostnih razlogov.
Je pa izraelska vojska danes zanikala poročila, da njeni tanki napredujejo proti Damasku. »Sile so nameščene znotraj varovalnega pasu in na obrambnih točkah blizu meje, da bi varovale izraelske meje,« je na omrežju X še zapisal tiskovni predstavnik vojske Avičaj Adrae.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji