Nov italijanski davek na izvoz lahko podraži cene plina tudi v Sloveniji

Italija je napovedala uvedbo novega davka na izvoz plina v višini 2,19 evra na megavatno uro, kar je sprožilo val negotovosti na evropskem trgu plina. Bernhard Painz, član uprave avstrijske družbe AGGM, ki upravlja plinsko infrastrukturo v Avstriji, je opozoril, da bi ta ukrep lahko destabiliziral notranji trg plina v EU, poroča Jutarnji list.

Painz je pozval Evropsko komisijo k takojšnjemu ukrepanju, da bi preprečila motnje na trgu, še posebej ker Nemčija že od leta 2022 uvaja podoben, a nižji davek v višini 0,59 evra na megavatno uro, ki naj bi se leta 2024 še zvišal.

Avstrija, ki se po prenehanju uvoza ruskega plina zanaša na dobave iz Italije in Nemčije, bi bila med najbolj prizadetimi državami. Dodatno obdavčevanje plina bi lahko vplivalo tudi na druge evropske države, kot sta Slovenija in Hrvaška.

Italijanski načrt uvedbe davka na izvoz plina na izhodnih in povezovalnih točkah bi lahko vplival na cene plina v Sloveniji in širši regiji. Podjetje Plinovodi in Ministrstvo za okolje in prostor (MOPE) sta za Energetiko.NET že pred časom pojasnila, da bi takšen ukrep lahko povzročil podražitve plina za slovenske odjemalce. 

Predsednik Hrvaške strokovne zveze za plin Dalibor Pudić pa je za Jutarnji list opozoril, da bi se lahko posledice italijanskega in nemškega davka sčasoma odrazile na cenah plina na Hrvaškem. Čeprav trenutno ni pričakovati takojšnjih sprememb, dodaten pritisk na trg neizogibno povzroča zaskrbljenost.

Italijanski davek na izvoz plina je bistveno višji od nemškega, kar povečuje tveganje za večje motnje na trgu. Italijanska vlada je davek uvedla, da bi pomagala svoji državni agenciji GSE (Gestore dei Servizi Energetici), ki je med energetsko krizo leta 2022 plin nabavljala po rekordnih cenah in ga skladiščila. Zaradi podobnega razloga je bil sprejet tudi davek v Nemčiji, ki je bil uveden, da bi zmanjšal izgube podjetij, ki so plin kupovala po visokih cenah ob začetku rusko-ukrajinske vojne.

Posledice za evropski trg plina bi lahko bile velike. Povišani stroški transporta plina bi lahko dvignili cene za končne uporabnike in povečali pritisk na energetske regulatorje po vsej Evropski uniji. Evropska komisija bo morala oceniti, ali so ti davki skladni z zakonodajo EU in ali bi lahko ogrozili prost pretok energije med državami članicami.

Reakcije na nove davke in regulativni izzivi

Hrvaški energetski regulatorji, kot sta Plinacro in HERA, budno spremljajo razvoj situacije. Plinacro določa cene transporta plina, medtem ko HERA zagotavlja, da so te skladne z direktivami EU, ki jih preverja agencija ACER (Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev). Kljub temu, da trenutne cene plina na borzah ne kažejo znakov dramatičnih sprememb, ostaja vprašanje dolgoročnih vplivov novih davkov odprto, piše Jutarnji list.

Italijanski regulator Arera je ukrep uvedel z namenom, da bi pokril izgube državne agencije GSE, ki je plin skladiščila po ceni kar 224 evrov na megavatno uro. Podobno Nemčija načrtuje zvišanje davka, da bi pomagala svojim podjetjem pri obvladovanju posledic energetske krize.

Del evropskih energetskih podjetij, med njimi OMV in slovaški SPP, se je že pritožil Evropski komisiji glede nemškega davka, opozarjajoč, da tovrstni ukrepi ogrožajo konkurenčnost in stabilnost evropskega trga plina. Evropska komisija bo morala pretehtati, kako ti davki vplivajo na enotni energetski trg, ter sprejeti ukrepe, ki bodo zaščitili interese držav članic in končnih uporabnikov.