Plin bo imel pomembno vlogo v prihodnji energetski perspektivi, so prepričani tako v Plinovodih kot v Butan plinu. Obnovljivi viri namreč potrebujejo podporo. Ko se bo to spremenilo, bo tudi plin drugačen, zemeljski in naftni plin bodo zamenjali biometan in sintetični metan, biopropan in vodik. Plinska infrastruktura in tudi logistika je razvita, zato je ni smiselno kar odpisati.

Na vprašanje, kakšna bo vloga plina v prihodnjih letih, v Butan plinu odgovarjajo, da je plin pomemben fosilni vir, ki bo gotovo imel še pomembno vlogo v prihodnje. »Prehod na obnovljive vire ter vključevanje večjega deleža obnovljivih rešitev je nujno in ga tudi v naši družbi podpiramo. Še vedno pa so za številne industrije nepogrešljivi zanesljivi in dostopni viri (neodvisnost od omrežja, preprosta dostopnost, dobavljivost, visoka energetska vrednost in podobno). S tega vidika utekočinjeni naftni plin (UNP) zagotavlja zanesljivo in stabilno preskrbo z energijo. UNP je lahko partner in odlično sodeluje tudi v primeru alternativnih rešitev – sodeluje z drugimi viri, kar dolgoročno prinaša zanesljivo preskrbo ter prihranke,« menijo v Butan plinu.

Vloga zemeljskega plina

»Vloga zemeljskega plina se bo v obdobju zelenega prehoda in razogljičenja postopno spreminjala in fosilni plin bodo začeli nadomeščati obnovljivi plini, kot so zeleni vodik, biometan in sintetični metan. Plin bo svojo vlogo v prihodnje ohranil, hkrati pa se bo razvijal tudi za zvezni prehod od trdih fosilnih goriv k postopno nizkoogljičnim in obnovljivim virom,« menijo v Plinovodih. Dodajajo, da je v prihodnosti mogoče pričakovati uporabo vodika najprej v sektorju industrije. »Praviloma gre za težje prilagodljiv sektor porabe plinov, v katerem bo tudi ekonomika uporabe vodika najhitreje dosežena in uporaba vodika najhitreje aplicirana. To je tudi eden od ključnih razlogov za skokovit razvoj vodikovodne infrastrukture in napovedi prihodnje uporabe vodika v zahodni Evropi,« menijo.

Prvi hitri prikaz proizvodnje obnovljivih virov

Tudi v sektorju široke porabe in ogrevanja je nekaj možnosti za nadomeščanje zemeljskega plina. »Zemeljski plin bomo večinoma nadomeščali z biometanom, ki je po lastnostih povsem zamenljiv z zemeljskim plinom in uporabniki spremembe ne bodo zaznali. Interesi Evrope za proizvodnjo biometana so veliki in želimo si, da bi tem pobudam sledila tudi Slovenija,« opozarjajo v Plinovodih.

Poudarjajo še, da je treba pri prihodnji vlogi plinov poudariti, da je plinska infrastruktura dobro in zanesljivo delujoča, da je varna, že umeščena v prostor in da je ekonomika njenega delovanja ugodna. Plin je eden ključnih elementov pri povezovanju energetskih sektorjev. Na eni strani za shranjevanje presežkov in na drugi kot zanesljiv vir energije, ko drugi viri niso na razpolago. Hkrati omogoča postopen prehod na večji delež doma proizvedene energije.

Pomoč pri razogljičenju

»Trgu smo že pred leti ponudili alternativo Futuria propan oziroma biopropan. To je plin iz povsem obnovljivih virov (pridobljen iz biomase) in ga lahko preprosto mešamo s konvencionalnim UNP. Seveda pa je ekonomski vidik tisti, ki predstavlja omejitev pri porabnikih. Razvoj naše družbe gre v smeri ponudbe obnovljivih virov, ki bodo kompatibilni s plinsko infrastrukturo. Kot najbolj optimalne se zdaj kažejo hibridne rešitve, ki poleg stabilnega plinskega vira vključujejo tudi druge možnosti (toplotne črpalke, fotovoltaiko in podobno), kar pomeni nove priložnosti pri zagotavljanju večje neodvisnosti porabnikov ter želenih prihrankov,« v Butan plinu odgovarjajo na vprašanje, kako lahko pomagajo pri razogljičenju.

»Preskrba s plinom se razvija v smeri postopnega razogljičenja. Obnovljivi plini bodo v plinski sistem prihajali iz domače proizvodnje in čezmejnih dobav. Slovenski plinski sistem se bo v prihodnje povezoval s ključno vodikovodno hrbtenico za Evropo. Povezovanje sektorjev postavlja plinski sistem v povsem novo vlogo, saj je že zgrajen in že omogoča hranjenje presežkov energije obnovljivih virov energije, tudi v smislu njenega prevzema in proizvodnje vodika ter injiciranjem vodika v prenosno omrežje. Možnosti prihodnje uporabe plinskega sistema v procesih in projektih povezovanja različnih energetskih sektorjev so še velike,« pojasnjujejo v Plinovodih.

Vodik je in ni vprašljiv

Na vprašanje, ali bo razvoj vodikovih tehnologij dovolj hiter ali bo to le izgovor za nadaljevanje uporabe zemeljskega in naftnega plina, ki bosta neprimerno cenejša, v Butan plinu odgovarjajo, da sedanje razmere na trgu kažejo, da ima vodikova tehnologija še veliko izzivov, da bi postala bolj množično uporabna in dostopna. »Vse alternative predstavljajo še vedno velike finančne izzive za porabnike, zato tudi sami opažamo, da večjega povpraševanja po alternativah ni zaznati. Glede cen pa je zelo nepredvidljivo špekulirati. Širše politično-ekonomsko dogajanje v svetu bo najbrž prineslo še kakšen pretres na energetskih trgih nasploh,« opozarjajo.

»Razvoja vodikovih tehnologij ni mogoče več ustaviti,« pa menijo v Plinovodih. »Sektor vodika se bo razvil tudi z uporabo dela sedanje plinske infrastrukture, kar je z zornega kota nadaljnje uporabe in razvoja dobro delujoče infrastrukture optimalno in koristno. To tudi pomeni, da bodo tem procesom priprave na vodik sledile tudi vodikove tehnologije in na koncu široka uporaba,« pojasnjujejo.

Na vprašanje, kaj bo zamenjalo fosilna goriva v prometu in industriji, v Butan plinu pravijo, da razvoj uporabe plina v mobilnosti težko komentirajo, saj to za zdaj ni eno od njihovih prioritetnih področij poslovanja. Sodelovali so sicer v evropskem projektu za spodbujanje mreže polnilnic na LNG (utekočinjen zemeljski plin), ki pa se ne kaže kot eno pomembnejših alternativ za transport v prihodnji perspektivi.

»Zemeljski plin v prometu bo v prvi fazi nadomeščal biometan v plinskih sistemih, pozneje tudi sintetični plin, pri vodikovih vozilih pa zeleni vodik. Pričakovati je, da bo vodik prodrl na področje mobilnosti z vzpostavitvijo vodikove polnilne infrastrukture. Ko bo ta vzpostavljena, bo vodik širše uporaben za težki transport, javni promet in osebna vozila,« menijo v Plinovodih.

V industriji je po njihovem mnenju prednostno pričakovati prehod na zeleni vodik, ki bo z razvojem proizvodnje in vzpostavitvijo oskrbovalnih koridorjev gospodarsko verjetno najbolj sprejemljiva zamenjava za zemeljski plin. Vodikovodni sistemi bodo poleg uporabe omogočali tudi lokalno proizvodnjo vodika in s tem nove priložnosti na energetskem trgu za več akterjev.

Drugi obnovljivi plini bodo zanimivi predvsem za nadomeščanje zemeljskega plina v široki potrošnji, kjer bodo v vse večjem deležu na uporabniško prijazen način zamenjali zemeljski plin, saj uporabnikom ne bo treba izvajati posegov na svojih trošilih.