Putin rusko invazijo primerjal z osvajanji Petra Velikega

17.50 Putin rusko invazijo primerjal z osvajanji Petra Velikega

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek invazijo na Ukrajino poskušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil ruski vladar Peter Veliki. Na Putinove besede se je že odzvala Ukrajina in poudarila, da je invazija krvav zaseg pod izmišljeno pretvezo.

»Peter Veliki je 21 let vodil vojno na severu in zdi se, da se je boril s Švedsko in od nje nekaj odvzel, vendar temu ni tako! Ničesar ni zavzel, temveč je ozemlje zgolj vzel nazaj,« je Putin dejal na srečanju mladih podjetnikov v Moskvi, ki ga je v živo predvajala ruska televizijska postaja Rossiya 24. Ruski predsednik Putin je poudaril, da je govoril o območju, na katerem je bilo ustanovljeno mesto Sankt Peterburg, in dodal, da ga nobena od evropskih držav v tistem času ni priznavala kot rusko ozemlje.

»Po vsem sodeč je tudi naša naloga, da si določen del ozemlja povrnemo in se okrepimo,« je Putin po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal ob očitni referenci na rusko invazijo na Ukrajino.

15.30  Zelenski pozval EU k pospešeni podelitvi statusa kandidatke Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zavzel za pospešen vstop Ukrajine v EU in slednjo pozval, naj ne dovoli, da njegova domovina ostane v sivi coni med Rusijo in EU. Voditelji EU naj bi se namreč o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini odločili konec junija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Evropska komisija naj bi svoje mnenje o prošnji Zelenskega podala v prihodnjih dneh, še preden se bodo voditelji EU na vrhu 23. in 24. junija odločili, ali bodo Ukrajini podelili uradni status kandidatke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Če bo Ukrajina dobila status kandidatke, se bo zanjo začel proces pogajanj in uvajanja morebitnih reform, ki lahko traja več let ali celo več desetletij, preden bo postala polnopravna članica EU. Več držav članic je namreč v preteklosti omajalo upanje Kijeva na pospešen proces, še navaja AFP.

14.00  Ruska centralna banka ob umiritvi inflacije znižala ključno obrestno mero

Ruska centralna banka je danes znižala ključno obrestno mero z 11 na 9,5 odstotka. Pri tem so poudarili, da se inflacija v državi umirja hitreje od pričakovanj, manjši od predhodnih ocen je bil aprila tudi padec gospodarske aktivnosti. Rusko gospodarstvo po navedbah pristojnih v Moskvi okreva hitreje od pričakovanj, potem ko je Zahod zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel stroge gospodarske sankcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tamkajšnja centralna banka je ob znižanju ključne obrestne mere sicer opozorila, da zunanje okolje za rusko gospodarstvo še naprej predstavlja izzive, ki bremenijo gospodarsko aktivnost. Ključno obrestno mero je banka za tri odstotne točke znižala na izrednem kriznem sestanku pred dvema tednoma, o morebitnih novih premikih pa bodo odločali 22. julija, še navaja agencija.

13.52  Finska namerava na meji z Rusijo postaviti ograjo

Odkar je Rusija napadla Ukrajino, Finska hiti izboljševati varnost na svoji vzhodni meji, da bi se tako zavarovala pred ruskimi hibridnimi grožnjami, je danes sporočilo finsko notranje ministrstvo. Finska vlada bo tako v prihodnje na najbolj kritičnih mestih na meji z Rusijo postavila trdno ograjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Kar nameravamo zdaj postaviti, je trdna ograja, ki bo predstavljala realno oviro,« je dejala direktorica finske obmejne straže Sanna Palo. Ograja sicer verjetno ne bo pokrila celotne vzhodne finske meje, temveč jo bodo postavili predvsem na najpomembnejših oziroma najbolj kritičnih točkah, ki pa jih bo vlada določila v prihodnje. Ograja bi finski vladi omogočila, da bi tudi v primeru množičnih migracij na Finsko prosilce za azil lahko usmerila proti točno določenim mejnim prehodom.

Finska se namreč boji, da bi Rusija lahko migrante uporabila za izvajanje političnega pritiska, zato načrtuje tudi zakonske spremembe, ki bi olajšale postavitev trdnejših ograj na 1300 kilometrov dolgi vzhodni meji z Rusijo. »Cilj predlaganega zakona je izboljšati operativne zmožnosti obmejne straže kot odgovor na hibridne grožnje,« je za AFP povedala višja svetovalka na finskem notranjem ministrstvu Anna Ihanus. Vojna v Ukrajini je postavila v ospredje nujnost takšnega postopanja, je še dodala. Trenutno so meje Finske zavarovane le z lahkimi lesenimi ograjami, ki se sicer uporabljajo za ograjevanje živine.

13.45  Zaharova: Britanski odziv je histeričen

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je odziv Velike Britanije na obsodbo Aidena Aslina in Shauna Pinnerja v Donecku, ki ga nadzorujejo ruski separatisti, označila za »histeričen«. Zaharova je prek telegrama sporočila, da bi se morala Velika Britanija zaradi primerov pritožiti na odcepljeno Ljudsko republiko Doneck (DPR), ki je mednarodno priznana kot del Ukrajine. Pred tem ruski zunanji minister Sergej Lavrov ni želel komentirati primerov, češ da so v pristojnosti DNR.

13.19  Notranji ministri EU dosegli preboj pri razporejanju prosilcev za azil

Notranji ministri držav članic Evropske unije, ki se danes sestajajo v Luxembourgu, so dosegli velik napredek pri pogovorih o solidarnostnem mehanizmu za prerazporejanje prosilcev za azil in o okrepitvi zaščite meja EU, je med zasedanjem sporočil francoski notranji minister Gerald Darmanin. »Velik napredek na zasedanju notranjih ministrov pri paktu o azilu in migracijah: podpora velike večine uredbi o okrepitvi zaščite meja EU ter uredbi o solidarnostnem mehanizmu za pomoč državam članicam, ki so pod hudim pritiskom,« je sporočil Darmanin, ki vodi zasedanje.

Napovedal je, da bosta francosko predsedstvo svetu EU in evropska komisija v prihodnjih dneh sklicali zasedanje solidarnostne platforme, da bi konkretizirali današnji »zgodovinski dogovor«. V okviru solidarnostne platforme sicer države članice izmenjujejo predvsem informacije o sprejemanju ukrajinskih beguncev.

Politična izjava, ki jo obravnavajo notranji ministri – med njimi tudi nova slovenska ministrica Tatjana Bobnar –, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predvideva vzpostavitev solidarnostnega mehanizma, ki bi veljal eno leto in bi ga bilo mogoče obnoviti. Države članice bi v skladu z mehanizmom sprejemale prosilce za azil iz držav prvega vstopa ali pa bi jim namesto tega pomagale finančno ali z osebjem. Besedilo politične izjave predvideva določitev letnega števila premestitev. Za prvo leto je cilj, da bi premestili 10.000 ljudi, so pojasnili viri pri EU. Tako se je v pogajanjih o spremembah evropske migracijske politike očitno vendarle nekaj premaknilo. Blokada je predvsem posledica različnih stališč držav članic do migracij, ki izhajajo iz velike begunske krize leta 2015.

12.30  Rusija odprla prvi avtocestni most, ki jo povezuje s Kitajsko

Rusija in Kitajska sta danes uradno odprli prvi avtocestni most med državama. Kilometrski most čez reko Amur povezuje skrajno vzhodno rusko mesto Blagoveščenk z mestom Heihe na severu Kitajske. V luči vojne v Ukrajini in napetosti z Zahodom pa je most postal simbol za vse večjo usmerjenost Moskve proti Vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Gradnja mostu se je začela leta 2016, končala pa pred dvema letoma, vendar je bilo njegovo odprtje preloženo zaradi pandemije covida-19. Most ima dva prometna pasova, po uradnih podatkih je stal približno 328 milijonov dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

12.13  Švedska zagotavlja, da bo v primeru vstopa v Nato zagotovila varnost Turčije

Švedska je zagotovila Ankari, da si bo v primeru sprejetja v zvezo Nato prizadevala za varnost Turčije. Slednja blokira vstop Švedske in tudi Finske v zavezništvo zaradi njune domnevne podpore kurdskim skupinam, ki jih obravnava kot teroristične organizacije. »Švedska bo prispevala k varnosti Nata kot celote, vključno s Turčijo,« je v parlamentu v Stockholmu danes dejala zunanja ministrica Ann Linde. Cilj Švedske je v konstruktivnem duhu napredovati pri vprašanjih, ki jih je izpostavila Turčija. Švedska najostreje obsoja terorizem, je dejala Linde po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Švedska in Finska sta po desetletjih nevtralne drže v luči ruske invazije na Ukrajino sredi maja zaprosili za članstvo v Natu. Začetek procesa pridružitve zavezništvu trenutno blokira Turčija, ki državama očita, da podpirata »teroristične organizacije«, kot je Kurdska delavska stranka (PKK), ki je v Turčiji prepovedana. Prav tako turške oblasti zahtevajo, da državi ustavita financiranje sirske oborožene skupine YPG, ki jo večinoma sestavljajo etnični Kurdi. Z njenimi pripadniki se turške varnostne sile pogosto spopadajo ob turško-sirski meji in v Siriji.

11.06  Ruske sile napredujejo proti Bahmutu, da bi odrezale Severodoneck

V Ukrajini se v pokrajini Donbas nadaljujejo intenzivni spopadi, ruskim silam pa je uspelo napredovati proti kraju Bahmut, da bi odrezalki mesto Severodoneck od oskrbovalnih linij. Ukrajinski generalštab je opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri mesta Slovjansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je danes opozoril, da ruske sile napredujejo v smeri Vozdviženka–Roti. Gre za kraja, ki se nahajata le deset kilometrov jugozahodno od Bahmuta. Od tam pa bi Moskva lahko s težko artilerijo obstreljevala cesto od Bahmuta do Severodonecka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Spopadi v Severodonecku in okolici trenutno potekajo brez večjih sprememb, ukrajinske sile pa po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega kljub intenzivnim uličnim bojem še vedno nadzorujejo del mesta. 

Severodoneck je eno od zadnjih mest, ki Rusiji preprečuje nadzor nad pokrajino Donbas na vzhodu Ukrajine. Nadzor pokrajine bi Rusiji omogočil vzpostavitev kopenskega mostu do polotoka Krim, ki si ga je Moskva priključila že leta 2014. V zadnjih 24 urah je menda ukrajinskim silam uspelo odbiti sedem napadov v regijah Doneck in Lugansk ter uničiti več tankov in oklepnih vozil. Prav tako so danes ukrajinska letala izvedla vrsto napadov na sovražnikove baze in skladišča vojaške opreme v petih krajih v regiji Herson, je sporočilo obrambno ministrstvo. Ruske oblasti so v okupiranem Hersonu že predlagale izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Pred tem pa so napovedale še uvedbo ruske valute, rublja.

09.46  Velika Britanija svari pred izbruhom kolere v Ukrajini

Britanske oblasti so zaradi težkih humanitarnih razmer na ozemljih v Ukrajini, ki jih nadzirajo ruske sile, opozorile na možnost širjenja smrtonosnih bolezni. V mestu Herson verjetno že kritično primanjkuje zdravil, pristaniškemu mestu Mariupolj pa grozi izbruh kolere, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Rusija ima težave pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev prebivalstvu na ozemljih, ki jih je zasedla, je zapisano v poročilu britanskega obrambnega ministrstva, ki opozarja, da je med drugim omejen tudi dostop do čiste pitne vode, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Zdravstvena oskrba v mestu Mariupolj je menda že na robu propada, velik izbruh kolere pa bi lahko razmere le še poslabšal. O posameznih primerih kolere so sicer v mestu poročali že maja.

Tudi namestnik župana Mariupolja Sergej Orlov je opozoril, da se zdravstvene razmere v okupiranem mestu slabšajo. 100.000 prebivalcev, ki so še vedno v mestu, je izpostavljenih vse večjemu tveganju za bolezni, vključno s kolero, poroča BBC. »Menim, da je ob vseh teh razmerah, nedelujočem sanitarnem sistemu, številnih truplih, ki žal ležijo v ruševinah, in pomanjkanju zdravstvene pomoči v mestu trenutno to povsem mogoče,« je dejal Orlov. Dodal je še, da Rusija blokira vsa prizadevanja ukrajinske uprave, da bi prišli do humanitarne pomoči in da v mestu trenutno ne deluje nobena humanitarna organizacija.

»Naši državljani sicer od ruskih okupatorjev dobijo nekaj humanitarne pomoči, vendar je ta po naši oceni premajhna. Gre za desetino potrebne količine hrane in vode,« je poudaril. Ukrajina je že leta 1995 doživela hudo epidemijo kolere, od takrat pa so se občasno pojavljali manjši izbruhi, zlasti v jugovzhodni regiji okoli Mariupolja ob Azovskem morju.

09.19  Britanski poslanec: Obsodba Britancev je popolnoma nezaslišana in je kršitev mednarodnega prava

Britanski zakonodajalec je dejal, da je edina oseba, ki lahko takoj reši situacijo z Aidenom Aslinom in Shaunom Pinnerjem, ruski predsednik Vladimir Putin. Robert Jenrick je obsodbo dveh Britancev na smrt v okupirani Ukrajini označil za »vojni zločin«, »popolnoma nezaslišano« in »očitno kršitev mednarodnega prava«. Dejal je, da ju proruske sile v regiji »pravzaprav uporabljajo kot talca«, poroča Guardian. Jenrick je lokalni poslanec v volilnem okrožju družine Aidena Aslina in pravi, da jih pozna že vrsto let: »To je popolnoma nezaslišana situacija. To niso plačanci. So britanski državljani, ki so iz osebnih razlogov živeli v Ukrajini pred invazijo Vladimirja Putina. Pridružili so se, da bi služili v ukrajinskih oboroženih silah, bili so ujeti in z njimi bi morali ravnati kot z vojnimi ujetniki, kar pomeni, da zanje ustrezno skrbijo in jih ob prvi priložnosti vrnejo v Ukrajino. Namesto tega so bili postavljeni na sojenje in zdaj so bili obsojeni na smrt. Zunanjo ministrico Liz Truss sem prosil, naj to zadevo obravnava pri ruski veleposlanici, da bomo kot država zelo jasni, da britanskih državljanov ne morete obravnavati na tako nezaslišan način,« je dejal.

07.51  Francija namerava Ukrajini zagotoviti dodatno težko orožje

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel, da bo Francija Ukrajini po potrebi dobavila dodatno težko orožje za obrambo pred rusko agresijo. Ukrajina je sicer že izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je zdaj pri obrambi pred ruskimi silami popolnoma odvisna od orožja zahodnih zaveznikov, poudarjajo ameriški vojaški viri. Macron je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim znova poudaril, da Francija stoji Ukrajini ob strani. Osrednja tema pogovorov so bile potrebe Kijeva glede vojaške opreme, politične podpore, zlasti glede prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, ter humanitarne pomoči, so v četrtek sporočili iz Elizejske palače.

Francija je Ukrajini že dobavila 155-milimetrske havbice cezar in ukrajinske vojake izurila za njihovo uporabo. S tovrstnimi havbicami lahko zdaj ukrajinske sile zadenejo cilje, oddaljene do 40 kilometrov. Prav tako so Kijevu že poslali protitankovski raketni sistem milan, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Tudi zunanja ministrica Catherine Colonna je ob obisku v Kijevu konec maja zagotovila, da se bo Francija na zahtevo Ukrajine po težjem orožju »konkretno odzvala«.

06.50  Ukrajinske sile se držijo v ključnih bitkah v Donbasu

Ukrajinske čete trdijo, da so napredovale v hudih uličnih bojih v Severodonecku, vendar pravijo, da je njihovo edino upanje, da bodo preobrnile tok z več topništva, da bi izravnale ogromno rusko ognjeno moč, navaja Guardian. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je dejal, da se država »drži« ključnih mest na fronti v Donbasu. »Severodoneck, Lisičansk in druga mesta v Donbasu, ki jih okupatorji zdaj štejejo za ključne tarče, se držijo.«

Dodal je, da so ukrajinske sile naredile pozitiven napredek v regijah Zaporožje in Harkov in so v procesu »osvobajanja naše zemlje«. Kot je dejal v zadnjem nagovoru, »imamo pozitivne novice iz Zaporožja, kjer jim je uspelo preprečiti načrte okupatorjev. Postopoma napredujejo v regiji Harkov in osvobajamo našo zemljo, ohranjamo obrambo v smeri Mikolajev«.

06.40  Ocena zahoda: Od začetka vojne ubitih 20.000 ruskih vojakov

Število ubitih ruskih vojakov, odkar je Putin ukazal svojim vojakom boj v Ukrajini, bi lahko zdaj po zadnji oceni zahodnih uradnikov doseglo 20.000, poroča Guardian. Prejšnje ocene, podane pred nekaj tedni, so bile približno 15.000. Uradnik pa ni ugibal o številu ubitih Ukrajincev v vojni. Kot je bilo znano včeraj, naj bi Ukrajina vsak dan izgubila sto vojakov.

00.30  Notranji ministri EU o schengnu, migracijah in beguncih iz Ukrajine

Notranji ministri članic Evropske unije bodo danes v Luxembourgu razpravljali o različnih vidikih migracij, med drugim o spremembah zakonika o schengenskih mejah, usklajevanju pri sprejemanju beguncev iz Ukrajine ter napredku v pogajanjih o paktu o azilu in migracijah. To bo prvo zasedanje za novo slovensko notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Ministri bodo danes med drugim na podlagi poročila evropske komisije govorili o razmerah v schengenskem območju. Poleg tega bodo poskušali doreči pogajalsko izhodišče Sveta EU glede reforme zakonika o schengenskih mejah, ki vključuje ukrepe za odziv na nove izzive pri upravljanju zunanjih in notranjih schengenskih meja.

Med njimi so ukrepi za boj proti izkoriščanju migrantov za politične namene, in sicer z zmanjšanjem števila prehodov na zunanjih mejah, okrepitvijo nadzora na mejah ter podaljšanjem rokov za registracijo. Gre predvsem za odziv na dejanja Belorusije, ki je po mnenju Bruslja na meje z EU namerno pošiljala migrante z Bližnjega vzhoda. Ukrepi v predlogu obsegajo še možnost hitrega sprejemanja pravil glede omejitev potovanj na zunanjih mejah v primeru zdravstvenih kriz ter bolj strukturirane postopke za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Nadzor na zunanjih mejah je tudi del pakta o azilu in migracijah, o katerem se pogajajo države članice. Prvi korak sprejemanja zakonodaje na tem področju vključuje še solidarnostni mehanizem pri sprejemanju migrantov. Ministri bodo danes pregledali napredek, dosežen v pogajanjih, in možnosti za sprejetje zakonodaje, so povedali viri pri EU.

Govorili bodo še o evropski agenciji za zunanje meje Frontex ter usklajevanju pri sprejemanju beguncev iz Ukrajine.