Severodoneck večinoma pod ruskim nadzorom

20.30 Guverner Luganska: Severodoneck večinoma pod ruskim nadzorom

Mesto Severodoneck na vzhodu Ukrajine je po hudih spopadih večinoma pod ruskim nadzorom, medtem ko je mesto Lisičansk, ki se nahaja na drugem bregu reke Siverski Donec, močno uničeno, je danes sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj.

»Moskovske sile nadzorujejo velik del Severodonecka. Industrijska cona je še vedno naša, v njej ni Rusov. Spopadi potekajo le na ulicah znotraj mesta,« je na Telegramu sporočil Hajdaj. Strateško pomembno mesto Severodoneck, ki je imelo pred rusko invazijo približno 100.000 prebivalcev, je sedaj v središču ruske ofenzive. Osvojitev Severodonecka bi ruskim enotam olajšala nadaljnji prodor globlje v vzhodno regijo Donbas.

Lisičansk medtem ostaja pod popolnim nadzorom ukrajinske vojske, vendar je tarča močnega in kaotičnega obstreljevanja, je dejal Hajdaj in obtožil ruske sile, da namerno napadajo bolnišnice in centre za razdeljevanje humanitarne pomoč. Dodal je, da je uničenje ogromno. Hajdaj je že zjutraj priznal, da se bodo ukrajinske sile zaradi ruskega napada morda prisiljene kmalu umakniti iz Severodonecka na bolje utrjene položaje.

18.30 Predsednica DZ s poljsko kolegici o Ukrajini

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se je danes prek videokonference pogovarjala s predsednico sejma Poljske Elzbieto Witek. Govorili sta o razmerah v Ukrajini, odnosih med Poljsko in Slovenijo ter prihodnjem sodelovanju, so sporočili iz državnega zbora.

V zvezi z Ukrajino je Witekova povedala, da je Poljska od začetka vojne sprejela okoli tri milijone beguncev, večinoma žensk in otrok, zato je dala pobudo za vzpostavitev skupine predsednic parlamentov držav članic EU, ki se v svojem delovanju osredotoča na obstoječe humanitarne aktivnosti posameznih držav in mehanizme, ki bi lahko poenostavili skupno pomoč in podporo beguncem. Klakočar Zupančičeva je sprejela njeno povabilo v skupino.

Obe sta izrazili zadovoljstvo, da je pogovor potekal v času, ko Slovenija in Poljska obeležujeta 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Strinjali sta se, da so tovrstni pogovori izjemnega pomena za dobre dvostranske odnose, saj parlamentarci kot predstavniki ljudstva lahko v nekaterih vidikih naredijo več kot izvršna veja oblasti.

14.06  Lavrov in Çavuşoğlu brez preboja glede izvoza ukrajinskega žita

Rusija je pripravljena »v sodelovanju s turškimi kolegi« zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Çavuşoğlujem ponovil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Odgovornost za nastalo situacijo je znova pripisal Kijevu in tako dal vedeti, da večjega preboja še ni na vidiku. Ministra sta danes po napovedih govorila o trenutno enem najbolj perečih vprašanj na svetu – možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane z več kot 20 milijoni ton žit na čelu, ki so obtičali v ukrajinskih silosih. Če rešitve ne bo, grozi globalno pomanjkanje hrane, posledično pa eksplozija cen hrane in lakota. Rusija in Ukrajina skupaj zagotavljata skoraj tretjino globalnih zalog žita. Turčija, ki si na morju deli mejo tako z Ukrajino kot z Rusijo, naj bi prevzela vlogo pri vzpostavitvi posebnih koridorjev za ladje z ukrajinskim žitom. Turške ladje naj bi kljub nevarnosti min na prošnjo ZN spremljale tankerje ob njihovem izplutju iz ukrajinskih pristanišč in prečkanju turških morskih ožin.

»Govorimo o mehanizmu, ki ga lahko ustvarimo med ZN, Rusijo, Ukrajino in Turčijo, s katerim bi odprli varen pomorski koridor za izvoz žita,« je danes pojasnil Çavuşoğlu. Načrt ZN je pozdravil kot razumen in izvedljiv ter ponudil možnost, da v Istanbulu gosti srečanje, na katerem bi dorekli podrobnosti te sheme. Kljub optimističnim napovedim, da je končna rešitev na vidiku, pa današnji pogovori večjega preboja niso prinesli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kljub temu je Çavuşoğlu pogovore z Lavrovom označil kot »plodne«. Obenem je zahteve Rusije, da Zahod odpravi sankcije, usmerjene proti ruskemu finančnemu sistemu, saj te ovirajo izvoz ruske hrane in gnojil, ocenil kot upravičene. »Če moramo odpreti mednarodni trg za ukrajinsko žito, potem je odprava ovir, ki preprečujejo ruski izvoz, po našem mnenju legitimna zahteva,« je dejal.

12.54  OECD znižala napoved gospodarske rasti na tri odstotke

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zaradi vojne v Ukrajini sklestila napoved letošnje svetovne gospodarske rasti. Ta naj bi bila triodstotna, in ne 4,5-odstotna, kot je OECD napovedoval decembra. Svetovno gospodarstvo bo zaradi ruske invazije na Ukrajino plačalo visoko ceno, so zapisali.

Organizacija je tudi podvojila napovedano inflacijo v državah članicah OECD. Ta bo znašala 8,5 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1988. OECD bi moral sicer najnovejšo napoved objaviti marca, a so poročilo zamaknili zaradi negotovosti, povezanih z vojno v Ukrajini. Svetovna banka je medtem napoved svetovne gospodarske rasti v torek znižala s 4,1 na 2,9 odstotka, Mednarodni denarni sklad pa je že aprila svojo napoved znižal za skoraj eno odstotno točko na 3,6 odstotka.

OECD je napoved gospodarske rasti za ZDA znižal z 3,7 na 2,5 odstotka, Kitajski pa s 5,1 na 4,4 odstotka. Bruto domači proizvod območja z evrom naj bi se okrepil za 2,6 odstotka, in ne za 4,3 odstotka, kot so napovedovali decembra. Velika Britanija naj bi imela 3,6-odstotno gospodarsko rast, in ne 4,7-odstotno.

12.24  Ursula von der Leyen: Hrana je orožje Putinovega terorja

»Hrana je postala del kremeljskega arzenala terorja,« je v evropskem parlamentu dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Pojasnila je, da Rusija bombardira skladišča žit, blokira ukrajinska pristanišča in v nekaterih primerih tudi krade žita. V Ukrajini je tako trenutno blokiranih okoli 20 milijonov ton žita. Žrtve so najbolj ranljive države in ljudje na svetu. Tako Rusija po njenih besedah tudi ogroža življenja milijonov ljudi. Pojasnila je, da sankcije EU predvidevajo izjeme za hrano in ne vplivajo na trgovino z žiti ali drugo hrano med Rusijo in tretjimi državami. Tudi pri embargu na pristanišča so kmetijski izdelki popolnoma izvzeti. »Držimo se resnice: prehransko krizo podžiga Putinova agresivna vojna,« je dejala.

10.20  Merklova stopila v bran politiki Nemčije do Rusije

Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je v torek zvečer v prvem velikem intervjuju, potem ko je kanclerski položaj pred pol leta prepustila Olafu Scholzu, branila svojo politiko do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot je zatrdila, za vojno v Ukrajini ne krivi same sebe in se tudi nima za kaj opravičevati.

Merklova je tako kot tudi nekateri drugi vidni nemški politiki tarča kritik, da je kot kanclerka preveč popuščala Putinu in ni naredila dovolj, da bi ustavila njegovo vse agresivnejšo zunanjo politiko. Prednost naj bi namreč dajala gospodarskemu sodelovanju z Rusijo in dobičkom, ki so jih na ta račun kovala nemška podjetja. Med drugim je bil v časih njenega vodenja vlade zgrajen sporen plinovod Severni tok 2, po katerem naj bi tekel ruski plin neposredno v Nemčijo. Njen naslednik Scholz je nato ta projekt ustavil šele tik pred rusko invazijo v Ukrajini 24. februarja in zaradi velikih pritiskov iz tujine, vključno iz ZDA.

Berlin ima zdaj velike težave s tem, kako zmanjšati močno odvisnost od ruskih energentov, ne da bi to preveč škodilo nemškemu gospodarstvu. Obenem je tarča kritik zaradi oklevanja glede dostave orožja Ukrajini.

A Merklova je v torek zvečer v težko pričakovanem intervjuju z nemškim novinarjem in pisateljem Alexandrom Osangom branila svojo politiko do Rusije – tako po mnenju mnogih preveč mlačen odziv na rusko priključitev polotoka Krim leta 2014 kot tudi nasprotovanje vstopu Ukrajine v zvezo Nato leta 2008. V intervjuju je zagovarjala sankcije, ki jih je EU uvedla proti Rusiji leta 2014. Branila je tudi vlogo Nemčije v mirovnem procesu iz Minska, ki naj bi končal nasilje na vzhodu Ukrajine.

Kot je vztrajala, sta mirovna sporazuma iz Minska Ukrajini dala čas, da se razvije kot država in okrepi svojo vojsko. »Ne očitam si, da nisem naredila dovolj (...) Menim, da mi ni treba govoriti, 'to in to je bilo narobe', in zato se tudi nimam za kaj opravičevati,« je bila odločna. »Trudila sem se dovolj. A na veliko žalost mi ni uspelo,« je dejala, a dodala, da »diplomacija ni napačna samo zato, ker ni delovala.«Je pa tudi priznala, da ni nikoli verjela, da je mogoče Putina pridobiti z obljubami trgovine. »Vojaško odvračanje je edini jezik, ki ga razume,« je dejala. Kot je razkrila, ji je Putin že zdavnaj jasno povedal, da je bil propad Sovjetske zveze po njegovem »najhujši dogodek 20. stoletja«.

Leta 2008 je bila proti vključevanju Ukrajine in tudi Gruzije v Nato. Kot je pojasnila, je želela preprečiti eskalacijo z Rusijo in ker Ukrajina sama na ta korak ni bila pripravljena. »To ni bila Ukrajina, kot jo poznamo danes. To ni bila stabilna država, bila je globoko politično razklana, vodili so jo oligarhi in pestila jo je sistemska korupcija.«

9.00  Branilci Severodonecka se borijo za vsak centimeter

»Nihče ne bo predal Severodonecka,« je sporočil guverner Luganska Sergij Hajdaj na telegramu.  Zapisal je, da se v regijskem središču Luganska dogajajo najbolj intenzivni boji. »V Severodonecku potekajo hude bitke, naši branilci se borijo za vsak centimeter mesta. Rusi ne nadzorujejo poti Lisičansk–Bahmut, jo pa močno obstreljujejo, zato te ceste ne uporabljamo. Rusi spet nameravajo prečkati reko Siverski Donec, da bi ustvarili mostišče za ofenzivo.«

8.20  Zelenski: Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja

Ukrajinski predsednik Vlodimir Zelenski je na konferenci, ki jo je včeraj organiziral časnik Financial Times, dejal, da bi zmaga za Ukrajino pomenila ponovno pridobitev vsega njenega ozemlja, tudi tistega, ki so ga pred začetkom invazije nadzirale ruske oblasti – torej tudi Krima. Čeprav meni, da bo zmaga dosežena na bojišču, pa še vedno ostaja odprt za pogajanja. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje trajno podporo Zahoda, zlasti pri hitri dobavi težkega orožja. Izrazil je razočaranje nad počasnostjo postopka dobave.

7.00  Rusija predala Ukrajini trupla 210 ukrajinskih borcev

Rusija je Kijevu predala 210 trupel ukrajinskih borcev, ki so večinoma umrli pri obrambi mesta Mariupolj v spopadu v jeklarni, je potrdila ukrajinska vojska. Ukrajinski obrambni obveščevalni direktorat je v torek pozno zvečer sporočil, da se postopek vračanja trupel padlih branilcev nadaljuje. »Do danes je bilo vrnjenih 210 naših vojakov – večina jih je junaških branilcev Azovste. Intenzivno si prizadevamo, da se domov vrnejo vsi padli vojaki.«  Zelenski je v video nagovoru dejal, da po njegovem mnenju Rusija zadržuje še več kot 2500 branilcev jeklarne Azovstal, med katere spadajo tudi mejna straža, policija in teritorialna obramba.

6.45  800 civilistov se je zateklo v kemično tovarno v Severodonecku

Ukrajinske sile vse težje preprečujejo ruske napade v središču Severodonecka, kljub temu pa po besedah regionalnih uradnikov Moskva še ne nadzoruje mesta. Ruske sile, ki so že zavzele stanovanjske četrti Severodonecka, se zdaj borijo za prevzem nadzora nad industrijsko cono na obrobju, je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Sergij Hajdaj, guverner okoliške regije Lugansk, je priznal, da ruske sile nadzorujejo industrijsko cono mesta na obrobju. Satelitski posnetki družbe Maxar Technologies so pokazali znatno škodo v Severodonecku in bližnjem Rubižnu. 800 civilistov se je zateklo v kemično tovarno v Severodonecku. »Od teh 800 civilistov je okoli 200 zaposlenih v tovarni in približno drugih 600 prebivalcev mesta,« je v izjavi, objavljeni na spletni strani podjetja, dejal ameriški odvetnik Lanny Davis.

6.30  Tisoč ukrajinskih vojakov deportirali v Rusijo

Več kot tisoč ukrajinskih vojakov, ki so se predali v južnem pristaniškem mestu Mariupolj, so premestili v Rusijo, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass. Tam naj bi jih zaslišali. Več drugih ukrajinskih vojnih ujetnikov bo kasneje odpeljanih v Rusijo, je po besedah Tassa dejal vir ruskih organov pregona.

6.15  Ukrajina bo lahko izvozila le tretjino predvojne ravni žita

Evropska unija bi morala zgraditi skladišča in razširiti železniške tire čez ukrajinsko mejo, da bi Kijev lahko povečal izvoz zalog žita iz Ukrajine na območja, kjer je najbolj potrebno. Kot je za Guardian dejal Taras Kačka, eden izmed trgovinskih predstavnikov, Ukrajina ne bo mogla izvoziti več kot dveh milijonov ton žita na mesec, kar je približno tretjina predvojne ravni, dokler bodo njene glavne trgovske poti skozi črnomorska pristanišča blokirane. 

6.00  Svetovna banka je Ukrajini odobrila 1,49 milijarde dolarjev pomoči

Svetovna banka je sporočila, da je Ukrajini namenila skoraj 1,5 milijarde dolarjev finančnih sredstev, dodatnega financiranja za pomoč pri izplačilu plač vladnim in socialnim delavcem. S tem se je skupna obljubljena podpora Svetovne banke Kijevu razširila na več kot štiri milijarde dolarjev. Zadnji krog financiranja je podprt s finančnimi jamstvi Britanije, Nizozemske, Litve in Latvije.