V nadaljevanju preberite:

Nekaj prebivalcev Bagdada je 9. aprila 2003 s pomočjo – in seveda pod nadzorom – ameriških vojakov v središču iraške prestolnice porušilo kip Sadama Huseina, ki je državi vladal četrt stoletja. To je bil, od okupacijskih sil koalicije voljnih, vnaprej priprav­ljeni dogodek, ki bi moral postati simbol »osvoboditve Iraka«. Zgodilo se je nasprotno: z ne le simbolnim padcem Huseinovega režima je Irak začel razpadati in na krilih brutalne okupacije drveti v državljansko vojno, enega od najbolj okrutnih obdobij ­moderne zgodovine.

Rušenje Sadamovega kipa je bilo – nasprotno od pričakovanj okupatorjev – patetičen in prozaičen dogodek. Bagdadčani so vse skupaj, ironično, opazovali z varne oddaljenosti. Kajti tedaj, dva tedna po začetku velike koalicijske invazije, še ni bilo jasno, kam in kako se bo v (bližnji) prihodnosti odvijala ­iraška zgodba.