Neznosni šarm vladanja

Polovica Američanov pleše na ulicah, druga polovica žaluje in obtožuje – naj živijo svobodne volitve! Središča ameriških mest, za vsak primer zabita z lesenimi ploščami, so se izognila še enemu razdejanju le zato, ker je zmagala politična izbira nadobudnih razbijačev. Ti se zdaj bojijo, da druga stran prešteva puške in pištole v svojem arzenalu, sosedje in sorodniki pa med pogovori izbirajo besede. V nasprotnem se hitro vnamejo strasti,­ prijateljstva zamirajo zaradi napačne ocene. Globoka politična razdeljenost ameriške družbe sega v vse pore življenja in številne druge demokratične države sočustvujejo. Kdo ve, kaj se bo še zgodilo.

ZDA imajo tudi pravno državo, ki bo v prihodnjih dneh in tednih ponekod ponovno štela glasove, drugod pa presojala o pritožbah, in preprosto mora dobro opraviti svoje delo. Ne gre le za nas, ki lahko izbiramo politične idole in sovražnike, premnogim na tem planetu odrekajo svobodno izražanje politične lojalnosti, nimajo medsebojnega nadzora različnih vej oblasti, marsikje tudi mediji ne smejo opozarjati na nepravilnosti. Igračkanje s privilegiji, ki jih imamo, bi bilo neodgovorno.



Ljudje že po naravi hočemo imeti vedno prav, obkroženost s somišljeniki nam daje občutek varnosti. »Mi proti njim« je v svetu narave, kjer se vsakdo bori za preživetje, tudi ljudem položeno v zibelko, a smo si medtem zgradili civilizacijo z normami in novimi običaji za premagovanje najbolj napadalnih instinktov. V njej še vedno velja znameniti rek Winstona Churchilla, da je demokracija najslabša oblika vladanja, razen vseh drugih oblik.

Morda bi se morali vprašati, kaj v resnici iščemo v naših političnih predstavnikih. Ne morejo biti nezmotljivi graditelji popolne družbe, saj so tudi sami le človeška bitja, čeprav z oblastjo. Od njih lahko zahtevamo uresničitev obljub in neizkoriščanje položaja. Kavo s prijatelji vseh mogočih prepričanj pa lahko mirno pijemo v zavedanju, da je v demokracijah čas po volitvah vedno že tudi pred volitvami.