Nevarne besede metropolita: Črna gora »projektirana, da bo mala Ukrajina«

Izjava metropolita črnogorsko-primorske Srbske pravoslavne cerkve Joanikija Mićovića, da je tudi Črna gora »projektirana, da bo mala Ukrajina«, je v balkanski članici zveze Nato povzročila val zgražanja. Celotno regijo je spomnila, kako močno je prežeta z ruskim vplivom in kako malo je treba, da iskrice iz Ukrajine zanetijo še en spopad na nikoli ­povsem mirnem Balkanu.

Medtem ko se Evropa na vse mogoče načine trudi ustaviti rusko agresijo na Ukrajino – od obsežnega svežnja sankcij in zaplemb premoženja ruskim oligarhom do potovanja češkega, poljskega in slovenskega predsednika vlade v oblegani Kijev –, so ob obali balkanske članice zveze Nato Črne gore luksuzne jahte ruskih oligarhov na varnem. Vladimirju Putinu in njegovim sodelavcem je gotovo zaigralo srce, ko so minuli konec tedna spremljali prizore iz Beograda in Banjaluke, kjer so pripravili množične shode v podporo Putinovemu režimu. Ker so v Srbiji zavrnili pozive, naj obsodijo rusko invazijo v Ukrajino in uvedejo sankcije, se je število letov nacionalnega letalskega prevoznika Air Serbia med Beogradom in Moskvo podvojilo, že tako zasoljene cene nepremičnin v srbski prestolnici pa še podžiga povečano povpraševanje ruskih priseljencev.

Slovenci se lahko v Ukrajini borijo zakonito

»Sočustvovati moramo s pravoslavnim narodom v Ukrajini in predvsem moliti za ta narod, ki se je žal sprl med seboj. To nam deluje znano, tudi pri nas je veliko delitev in sporov. Tudi Črna gora je projektirana, da bo mala Ukrajina,« je v nedeljski pridigi v Podgorici povedal metropolit črnogorsko-primorske metropolije Srbske pravoslavne cerkve Joanikije Mićović.

Izjava, ki so jo v proruskih srbskih krogih toplo sprejeli, je pri proevropskih Črnogorcih sprožila plaz zgražanja. »Primerjave Črne gore z Ukrajino so zelo nevarne, ker poglabljajo delitve v državi. Te besede dišijo po devetdesetih letih prejšnjega stoletja, takšno sporočilo bi lahko razumeli tudi kot poziv k zunajparlamentarni zamenjavi vsake oblasti, ki si želi Črne gore, integrirane v EU in Nato,« je za podgoriški dnevnik Pobjeda povedal Vesko Garčević, profesor mednarodnih odnosov na Univerzi v Bostonu.

Velik ruski vpliv na Balkanu je varnostno tveganje za regijo. FOTO: Daniel Leal/Afp

Borci proti samooklicanim antikomunistom

Metropolit Joanikije je za vojno v Ukrajini obtožil »protestantsko Evropo«, iz katere po njegovem mnenju izvira »zlo brezbožništva, ateizem in komunizem«, pravoslavje skupaj z Rusijo pa se bori proti takšnim ideologijam. Profesor Garčević je znova opozoril na velik vpliv Rusije na območju Zahodnega Balkana. Ta je najopaznejši v Srbiji, v srbski entiteti Bosne in Hercegovine Republiki Srbski ter v Črni gori. »Zahodni Balkan je ob vzhodni Evropi najbolj ranljiv del celine. Bojim se, da bi Bosno in Hercegovino lahko dodatno destabilizirali,« je opozoril Garčević.

Potem ko je evropski parlament prejšnji teden sprejel resolucijo, v kateri je obsodil poskuse Rusije, da bi zlorabila etnične napetosti na Balkanu za razvnemanje nesoglasij in delitev v skupnosti, ter izrazil zaskrbljenost zaradi poskusov pravoslavne cerkve, da bi prikazala Rusijo kot zaščitnico tradicionalnih družinskih vrednot, so trije člani predsedstva BiH včeraj sodelovali na odboru evropskega parlamenta za zunanjo politiko. Poslanci iz skupine socialistov in demokratov so ob tem srbskega člana predsedstva Milorada Dodika opozorili, naj ne dovoli, da bi BiH postala rusko igrišče, in naj opusti vnetljivo retoriko ter zanikanje genocida, ki ogrožata mirno prihodnost Bosne in Hercegovine.