V Nemčiji bodo do leta 2038 zaprli vse termoelektrarne na premog.
Galerija
V vladi naj bi se za izplačilo odškodnin odločili v smislu reka »volk sit in koza cela«, saj se bojijo, da bi se sicer morali z uprav­ljavci termoelektrarn dolgo pravdati po sodiščih. FOTO: Annegret Hilse/Reuters
Nemčija se bo do leta 2038 odpovedala vsem termoelektrarnam, ki jih poganja premog. Po dolgotrajnih pogajanjih o časovnici in predvsem finančnem okviru odstopa od umazane energije je včeraj vendarle potrdila nujno zakonodajo. Vse skupaj bo stalo državo 45 milijard evrov.
Po tem, ko se je kanclerka Angela Merkel po katastrofi v jedrski elektrarni v Fukušimi tako rekoč čez noč odločila, da bodo v državi do konca leta 2022 zaprli vse jedrske elektrarne (trenutno jih obratuje še šest), so včeraj poslanci podobno odločitev uzakonili še za premog. Leta 2038 bi tako Nemčija večji delež električne energije zagotavljala z obnovljivimi viri energije: hidro-, sončnimi in vetrnimi elektrarnami.
V prvem letošnjem četrtletju so termoelektrarne, ki jih poganja premog, in jedrske elektrarne k skupni proizvodnji električne energije prispevale le še okoli 33 odstotkov. Obnovljivi viri so skupaj z 51,2-odstotnim deležem presegli delež tradicionalnih virov. Na prvem mestu je vetrna energija s 34,9-odstotnim deležem, so pokazali podatki nemškega statističnega urada.
Odškodnine
V načrtu je predvidenih 40 milijard evrov razvojnih sredstev za regije, ki jih bo prizadelo zaprtje rudnikov in termoelektrarn, ter kar 4,35 milijarde evrov odškodnin za upravljavca termoelektrarn. Prav to je povzročilo največ negodovanja v opozicijskih strankah. Zlasti v stranki Zeleni očitajo vladni koaliciji, da je povozila predloge in izračune strokovne skupine, ki je pripravljala predlog za postopno ugasnitev termoelektrarn in zaprtje rudnikov.
V vladi naj bi se za izplačilo odškodnin odločili v smislu reka »volk sit in koza cela«, saj se bojijo, da bi se sicer morali z upravljavci termoelektrarn dolgo pravdati po sodiščih. Predstavniki vlade so se zato lani večkrat sestali z upravljavci ter se z njimi pogajali o višini odškodnin. A v več okoljevarstvenih organizacijah so opozorili, da doslej še nobena evropska država, ki je zaprla termoelektrarne, njenim upravljavcem ni prostovoljno izplačala tolikšne odškodnine.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji