Frankfurt – Nemška politika se je zaradi slabih rezultatov koalicijskega dvojčka CDU-SPD na evropskih volitvah znašla v vrtincu polemik. V krščanskodemokratski CDU niso prepričani, ali je aktualna predsednica
Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) dobra izbira za morebiten kanclerski položaj, v SPD pa nekateri špekulirajo celo o združitvi z radikalnejšo Levico.
V CDU se zaradi slabih rezultatov na evropskih volitvah povečuje nervoza. Po nekaterih ugibanjih bi lahko koalicija predčasno razpadla že v začetku prihodnjega leta, nekateri pa pozivajo k izbiri kandidata za kanclerja oziroma kanclerko še letos. AKK, ki je pred pol leta od kanclerke Angele Merkel prevzela vodenje stranke, še zdaleč ni samoumevna kandidatka. Konservativnejši del CDU si želi, da bi o kanclerskem kandidatu ali kandidatki znova odločali z volitvami, v podmladku si želijo, da bi kandidata določili še letos in da bi se vidnejši člani CDU jasno postavili za enega kandidata.
AKK nima neomajne podpore
Da so v stranki nervozni, ni nepričakovano. Poleg velikih težav SPD, ki je še vedno brez pravega voditelja, z nekakšno trojko na čelu, so čedalje glasnejši v stranki Zeleni. Na prihodnjih deželnih volitvah bi se lahko rezultati CDU in SPD na račun Zelenih in vzpona Alternative za Nemčijo (AFD) še poslabšali. V Brandenburgu se tej skrajno desni stranki obeta kar 21-odstotna podpora, SPD bi izgubila štiri odstotne točke podpore in z 18 odstotki pristala na drugem mestu, tretje mesto pa bi si delili stranka Zeleni in CDU. To bi lahko pahnilo veliko koalicijo v še globljo krizo.
Čeprav je iz CDU slišati izjave, da je razprava o kandidatu preuranjena ali celo zgrešena, kot na primer pravi glavni protikandidat AKK na volitvah novega predsednika pred pol leta
Friedrich Merz, je jasno, da se stranka s tem vprašanjem intenzivno ukvarja. Od izvolitve AKK do danes so se politične konstelacije v državi močno spremenile. Glasovi, da AKK nima dovolj karizme oziroma idejnega naboja, da bi CDU bila uspešnejša na prihajajočih volitvah, so čedalje glasnejši.
Friedrich Merz, glavni protikandidat Annegret Kramp-Karrenbauer za predsednika CDU na zadnjih volitvah, je ocenil razpravo o novem kanclerskem kandidatu ali kandidatki kot zgrešeno. Foto: Reuters
Zarisujejo se nove koalicije
Hkrati se blizu CDU slikajo nove koalicije, ki ne vključujejo največje nemške stranke. SPD bi po mnenju nekaterih morala iskati preživetje v povezovanju z radikalnejšo Levico. S tem naj bi si stranka povrnila volivce, ki so zaradi preveč sredinskega karakterja stranke zbežali drugam. Glede na to, da mnogi v Levici očitajo SPD, da se je programsko izgubila, je težko pričakovati, da bi takšna združitev uspela. A sodelovanje v koaliciji ni izključeno. Namesto velike koalicije bi po prihodnjih zveznih volitvah, ki so, če verjamemo pesimistom, morda tik pred vrati, lahko nastala rdeče-rdeče-zelena koalicija, v kateri bi se povezali SPD, Zeleni in Levica.
Spiegel je v zadnji izdaji za nastale razmere okrivil predsednika republike
Frank-Walterja Steinmeierja. Zapisali so, da je predsednik po propadlih pogajanjih za jamajško koalicijo SPD praktično prisilil v ponovno veliko koalicijo, kar naj bi povzročilo, da so volivci množično zapuščali SPD in so se okrepile skrajnejše stranke. Tednik se zdaj sprašuje, ali ne bi bilo za Nemčijo bolje, če bi Steinmeier takrat razpisal nove volitve in državo za krajši čas pahnil v nestabilnost, kot da je SPD prisilil v koalicijo. Kakorkoli, če bo koalicija predčasno razpadla, bodo bržčas nove volitve. Manjšinska vlada v CDU naj ne bi imela podpore.
Velika koalicija na dvodnevni klavzuri o odprtih projektih
Koalicijski partnerki CDU in SPD v teh dneh na klavzuri razpravljata o razmerah v koaliciji in nekaterih ključnih projektih, ki naj bi jih še izpeljali, preden se koalicija razide, predčasno ali ne. Razpravljali bodo o tem, kako čim hitreje pripeljati do gospodinjstev hitri internet in koliko bo stalo odpravljanje težav v zdravstvu zaradi pomanjkanja osebja in starajoče se populacije. Dogovorili naj bi se o odpravi solidarnostnega dodatka, s katerim je Nemčija financirala združitev. Tema naj bi bila tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter vpliv globalizacije in digitalizacije na trg dela.
Komentarji