Nemčija bo financirala podnebne cilje z obdavčitvijo ogljikovega dioksida

Frankfurt – Medtem ko so okoljski protestniki zasedli ulice večjih nemških mest in se je raziskovalna ladja Polarna zvezda odpravila na podnebnoraziskovalno enoletno bivanje na severnem polu, je nemška vlada sprejela podnebni paket. Zasedali so kar 18 ur, tudi v noči s četrtka na petek, da bi sprejeli ukrepe, ki bodo stali približno 54 milijard evrov. Toda izkupiček je pod pričakovanji znanstvenikov.

Težko pričakovan podnebni paket, ki naj bi omogočil Nemčiji, da bo do leta 2030 znižala izpuste ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 1990 za 55 odstotkov oziroma s trenutnih 866 na 563 milijonov ton, je končno znan. Do leta 2023 bo država za njegovo financiranje potrebovala okoli 54 milijard evrov, denar bo zbrala s trgovanjem s certifikati za ogljikov dioksid, ki bodo po novem nujni za prometni sektor in stavbe oziroma ogrevanje stavb.

Prav viri financiranja so bili kamen spotike. Socialdemokratska stranka (SPD) se je namreč zavzemala za davek, konservativna CDU pa za certifikate. Certifikate bodo uvedli leta 2021, tona izpustov bo stala 10 evrov, nato se bo cena za tono izpustov vsako leto zvišala, dokler leta 2026 ne bo dosegla 35 evrov. Trgovanje s certifikati se bo začelo leta 2027. Poleg tega bo nemška vlada pripravila spremembe zakonodaje, s katerimi bo obdavčitev vozil bolj vezala na njihov ogljični odtis. Kako se bo davek spremenil, še ni znano. Si je pa vlada zadala cilj, da bo do leta 2030 po nemških cestah vozilo od sedem do deset milijonov električnih vozil. To pomeni okoli petino voznega parka, kar naj bi vlada spodbudila z dodatnimi subvencijami za električna vozila, ki ne stanejo več kot 40.000 evrov, in gradnjo milijon polnilnic po državi.
 

Nove investicije in olajšave

Na drugi strani se bodo povečale investicije v železnice. Z Deutsche Bahnom bo država do leta 2030 v posodobitev omrežja vložila 86 milijard evrov, družbo na leto okrepila z dodatno milijardo kapitala ter znižala davek na dodano vrednost na vozovnice z aktualnih 19 na 7 odstotkov. S tem se bodo vozovnice pocenile za 10 odstotkov. Obeta se tudi napovedana dodatna obdavčitev (pre)poceni letalskih kart, s čimer nemška vlada, kot smo poročali, stopa nasproti Lufthansi, ki se je znašla v težkem boju z nizkocenovniki.

Paket, predvsem dodatni davki bodo za potrošnike precejšen udarec. Goriva naj bi se po nekaterih izračunih podražila za okoli 10 centov na liter. To je sicer precej manj, kot je bilo pričakovati na podlagi predlogov dela podnebne komisije in znanstvenikov, ki so zahtevali obdavčitev ogljikovega dioksida za najmanj 50 evrov na tono, da bi sploh začeli učinkovati, in do leta za 130 evrov na tono. Kanclerka Angela Merkel je na včerajšnji predstavitvi podnebnega paketa dejala, da se prav po tem razlikujejo znanstvene ugotovitve, zahteve neučakane mladine in politike, ki je le vprašanje možnega. »Dosegli smo kompromis, o katerem menimo, da bo deloval,« je dejala kanclerka.

Da bi Berlin omilil negativne učinke na gospodinjstva, bo ob novih in višjih davkih uvedel vrsto subvencij. Davčne olajšave za povračilo stroškov vožnje v službo bo zvišal s 30 na 35 centov na kilometer, od 21 kilometra naprej. Tistim, ki bodo stare peči za ogrevanje na olje zamenjali z novimi, okolju prijaznejšimi, bodo pokrili investicijo s 40 odstotki subvencije. Te si lahko obetajo tudi tisti, ki bodo zamenjali stara okna z novejšimi in tako zmanjšali izgube toplote v stanovanjih ali hišah. Obeta se tudi znižanje cen električne energije, ki so v Nemčiji med višjimi v Evropi. To nameravajo doseči z znižanjem prispevka za obnovljive vire energije, ki ga bo počasi nadomestila obdavčitev izpustov ogljikovega dioksida.
 

Preverjanje zastavljenih načrtov

Angela Merkel je v uvodu v novinarsko konferenco o podnebnem paketu obžalovala, da Nemčija ne bo dosegla podnebnih ciljev do leta 2020, to je znižanje izpustov ogljikovega dioksida za 40 odstotkov. Da se to ne bi ponovilo tudi s cilji do leta 2030, bo podnebna komisija vlade še naprej aktivna. Spremenila se bo v nekakšno telo za spremljanje izpolnjevanja ciljev. Vsako leto naj bi ugotavljali, ali so na pravi poti, in če ne bodo, bodo sprejeli dodatne ukrepe ali okrepili obstoječe. Tako naj bi zagotovili, da leta 2030 ne bodo znova ugotavljali, da niso dosegli ciljev, je obljubila kanclerka. Omenila je tudi najbolj znano okoljsko aktivistko in začetnico gibanja Petki za prihodnost Greto Thurnberg ter njeno izjavo, da moramo vsi skupaj podpreti ugotovitve znanstvenikov. »Tu ne gre za ideologijo,« je dodala kanclerka.