![Kissingerjev tajni obisk v Pekingu leta 1971 je pripeljal do zgodovinskega srečanja Nixona z Maom, kar je vodilo k ustvarjanju takšnega sveta in globalne ureditve, kakšna imamo še danes. FOTO:AFP](https://www.delo.si/media/images/20230526/1451087.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
»Vsaka zmaga je zgolj cena, ki jo plačaš za to, da lahko vstopiš v še težji problem,« je ob neki priložnosti dejal Henry Kissinger. Mož, ki je na lastne oči videl toliko zmag in s svojim umom reševal toliko problemov, je skozi uspehe in poraze, prek slavospevov in kritik – doživel polnih sto let.
Pred njegovim rojstnim dnem, ki ga proslavlja prav na današnjo soboto, se je pojavilo nešteto analiz, zapiskov in zgodovinskih poskusov, da bi se opredelilo njegovo mesto v času in da bi se mu dodelila vsaj kolikor toliko trajna ocena kot filozofu diplomacije in diplomatu realpolitike.
A nič od tega ni potekalo gladko. Tudi kot stoletnik Kissinger nobenemu od svojih biografov zlahka ne dopušča, da bi o njem kar koli napisal zgolj z eno roko. Vedno ostane še tisto, napisano »z drugo roko«, ki je v nasprotju z vsem, kar je bilo do takrat izrečenega. Za Kissingerja je kontroverznost preprosto naravni atribut. Težava se pojavi šele, ko ga je treba obarvati z eno barvo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se