»Napad na ameriška oporišča je bil božji dan«

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes prvič po osmih letih v Teheranu vodil glavno petkovo molitev. Ajatola se je v času protirežimskih protestov, ki so sledili razkritju, da je ukrajinsko potniško letalo sestrelila iranska revolucionarna garda, odločil izpeljati javno politično manifestacijo, ki naj bi bila namenjena poenotenju prebivalstva, toda pridigarske besede prvega iranskega klerika so bile vse prej kot povezovalne.

»Dejstvo, da ima Iran moč svetovni sili zadati tako močan udarec, je znak božje roke. Združene države Amerike so z umorom poveljnika Kasema Sulejmanija pokazale svojo teroristično nrav,« je ajatola Ali Hamenej v Teheranu nagovoril več tisoč vernikov in dodal, da je bil atentat na Sulejmanija, sicer njegovega prvega operativca, sramota za ameriško administracijo.

Iranski režim, ki se je pred dnevi z odmerjenim raketnim napadom na ameriško-koalicijska oporišča v Iraku (Ajn an Asad, Erbil) odzval na ameriško zunajsodno eksekucijo poveljnika revolucionarne garde, se je kljub očitnemu izogibanju neposrednemu vojaškemu konfliktu z ZDA po priznanju – to je sledilo tridnevnemu vehementnemu zanikanju –, da je odgovoren za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala, znašel pod še dodatnim mednarodnim, a tudi domačim pritiskom.



Ko je režim obelodanil »napako«, so teheranske ulice namreč zasedli jezni protestniki, ki imajo dovolj laži in zavajanja. Oblast se je odzvala v svojem slogu – s silo. V noči s četrtka na petek je izpraznila ulice prestolnice, ki so jih, vsaj za nekaj ur, ponovno »zasedli« podporniki režima. Pred mošejo, v kateri je potekala ajatolova pridiga, se je včeraj tako zbrala množica, ki je že skoraj folklorno vzklikala »Smrt Ameriki!« Pred vhodom v velikansko molilnico, kjer po navadi potekajo predvolilni shodi, so bile po tleh položene ameriške zastave, da so si verniki in režimski podporniki vanje lahko brisali čevlje.
 

Nezaupnica Evropi

»Železne roke evropskih pogajalcev se skrivajo pod bombažnimi rokavicami,« je 80-letni ajatola Hamenej, ki je bil močno navezan na pokojnega Sulejmanija, dejal zbranim vernikom in v kontekstu razpadajočega iranskega jedrskega sporazuma dodal, da Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji, »ki služijo ameriškim interesom«, ne gre zaupati. Ob tem je iranski vrhovni voditelj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je z izstopom ZDA iz za ravnovesje v regiji in tudi v svetu izjemno pomembnega sporazuma sprožil novo zaostritev odnosov med Washingtonom in Teheranom, označil za klovna, »ki se le pretvarja, da podpira iransko ljudstvo, dejansko pa mu bo v hrbet zapičil strupeno bodalo«.



Hamenej se je dotaknil tudi novega vala sankcij, ki so iranskemu gospodarstvu že do zdaj prizadejale ogromno škodo – iranski BDP se je, denimo, zaradi sankcij lani skrčil za 9,5 odstotka, inflacija pa je poskočila na 40 odstotkov. »Zaradi ameriških sankcij Iran ne bo pokleknil,« je pred množico svojih privržencev dejal Hamenej, ki je s Sulejmanijevo smrtjo izgubil vezivno tkivo z vojsko, civilnim delom politike in tudi delom javnosti.

Kljub temu da je bila današnja pridiga idealna – in verjetno tudi zadnja – priložnost, da bi ajatola pomiril notranje strasti in se opravičil za sestrelitev letala, ali pa vsaj izrekel sožalje svojcem 176 žrtev, tega ni storil. To bo gotovo imelo tako politično kot moralno ceno.