Namesto nikabu so se odpovedale javnemu življenju

Mesec dni po uveljavitvi prepovedi zakrivanja obraza v javnosti na Danskem je jasno, da so se maloštevilne muslimanke, ki nosijo nikab, namesto obrazni tančici odpovedale javnemu življenju. Prepoved burke, kot zakon poljudno imenujejo na Danskem, je ženskam, ki niso pripravljene sneti nikaba, močno okrnil življenje in jih potisnil v domačo izolacijo. Njihovo javno življenje je omejeno le na neizogibne odhode od doma.

»Od doma grem le, ko je nujno ali ko imam avto, saj ta velja za zasebni prostor, kjer ne kršim zakona, če nosim nikab,« je svoje življenje po 1. avgustu, ko je prepoved začela veljati, strnila Sabina, 21-letna študentka pedagoške fakultete iz Københavna. »Ne morem iti na avtobus ali vlak, ne morem se sprehajati po ulici. Počutim se popolnoma izolirano.« Podobno izkušnjo imajo tudi druge muslimanke v kolektivu Ženske v dialogu, v katerem zagovarjajo pravico do nošenja nikaba na javnih mestih.

»Politiki pravijo, da so zakon sprejeli, da nas, zatirane ženske, osvobodijo in iz varnostnih razlogov. Toda posledice so uničujoče; od izolacije do tega, da smo se prisiljene odpovedati delu, izobraževanju ali pa se moramo proti svoji volji odločiti za učenje na domu,« pojasnjuje Sabina, ki je nikab kot edina v družini začela nositi pred dvema letoma. Prepričana je, da je v jedru prepovedi islamofobija in da želi vlada prisiliti ženske, da nehajo nositi nikab, ker ta simbolizira islam. »Raje se odpovem svobodi in javnemu življenju ter živim z nikabom. Zakaj bi se morala odpovedati nečemu, kar mi daje mir, kar ljubim in kar delam zaradi boga in sem zato boljši človek, če to nekdo ukaže?«

Do zdaj le ena izrečena kazen

Kot pravijo v kolektivu, v katerem so tudi Danke, ki si ne zakrivajo obraza, nikab v državi nosi okoli 50 žensk, ki se med seboj poznajo in imajo tesne vezi. Burke, po kateri je zakon dobil tudi svoje neformalno ime, pa, tako v kolektivu, na Danskem ne nosi nihče. Vladne ocene izpred desetih let, da si v državi obraz zakriva od 150 do 200 muslimank, so po njihovem pretirane.

Zakon, ki je na Danskem razplamtel politično debato, prepoveduje nošenje nikabov, balaklav, smučarskih mask, ki pokrivajo celoten obraz, obraznih mask in lažnih brad. Za prvo kršitev znaša kazen 134 evrov, z vsako naslednjo pa se ta poveča do največ 1340 evrov. Od uveljavitve zakona je danska policija kaznovala eno osebo. Tako majhno število izrečenih glob je, kot pojasnjujejo v kolektivu, posledica izjemno majhnega števila žensk, ki si zakrivajo obraz, in dejstva, da so te skoraj popolnoma omejile svoje javno življenje.



Po njihovem védenju se za zdaj nobena ni odpovedala nikabu – nekatere ga snamejo le redko, ko je to neizogibno. »Ženske opogumljamo, naj ga nosijo, saj se moramo boriti naprej. A ker prepoved tako zelo hromi vsakdanje življenje, nobene, ki bi se odločila drugače, ne bi obsojale,« je jasna Sabina. »Še naprej bi jo podpirale.«

Zdaj, ko so občutile, kaj zakon pomeni za njihovo vsakdanje življenje, v kolektivu napovedujejo, da se bodo še naprej zavzemale za odpravo zakona. V prihodnjih dneh pripravljajo dan odprtih vrat, na katerega bodo povabile sodržavljane, da jih spoznajo mimo podobe, ki jo o njih ustvarjajo politiki. Kot predavateljice jih vabijo na univerze in v druge izobraževalne ustanove. Na začetku oktobra, ko se na Danskem končajo parlamentarne počitnice, pa po državi pripravljajo protestne shode.