Največja ideja po zadnjih vojnah si zasluži podporo EU

Voditelji Srbije, Albanije, Severne Makedonije in Bosne in Hercegovine so se danes na Ohridu pogovarjali o poglabljanju sodelovanja med državami na različnih področjih, da bi olajšali pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi na tem območju.

Črnogorski predsednik Milo Đukanović je sodelovanje na srečanju zavrnil, ker ne sprejema alternativ približevanja Evropski uniji, iz podobnega razloga na srečanje ni prišel niti kosovski predsednik Hashim Thaçi, zmagovalec parlamentarnih volitev na Kosovu Albin Kurti pa je pobudo ostro zavrnil kot srbski poskus oblikovanja četrte Jugoslavije.



Potem ko sta Albanija in Severna Makedonija prejšnji mesec iz Bruslja dobili rdečo za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo in so se predsednik Srbije Aleksandar Vučić, premier Severne Makedonije Zoran Zaev in premier Albanije Edi Rama dogovorili o oblikovanju brezcarinskega območja, so se pogovori o tej pobudi nadaljevali danes v Ohridu. Trojici pobudnikov povezovanja sta se pridružila še predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić in črnogorska gospodarska ministrica Dragica Sekulić.
 

Prvi rezultati že do novega leta

Že večer pred začetkom srečanja, ki se mu je kosovski predsednik Hashim Thaçi odpovedal, ker Srbija Kosova ne priznava in ker ne želi vstopati v nadomestke za evroatlantsko perspektivo, so se pobudniki srečanja dogovorili o prvih ukrepih za tesnejše povezovanje treh držav pobudnic.

Z novim letom bo olajšano potovanje iz Srbije v Severno Makedonijo in obratno čez mejni prehod Preševo, omogočeno pa bo tudi prestopanje meja med Severno Makedonijo in Albanijo zgolj z osebnim dokumentom. Vučić je te ukrepe označil za tektonske spremembe, ki bodo olajšale privabljanje tujih vlagateljev, ki pri investicijskih odločitvah tehtajo stabilnost in odprtost trga, na katerega vstopajo.


 

Balkanci zmorejo, česar Slovenija ne more?

Preševo je za Srbijo eden najpomembnejših mejnih prehodov, prehod blaga med državama pa bodo med drugim močno poenostavili in trikratno pospešili ter pocenili s preprostim ukrepom, uvedbo 24-urnega dela fitosanitarne inšpekcije na mejnem prehodu. V Delu smo že poročali o težavah avtoprevoznikov z občutljivim tovorom, sadjem in zelenjavo, ki ob vstopu v Slovenijo po nepotrebnem obtičijo za ves konec tedna, ker fitosanitarni inšpektorji na mejnem prehodu Obrežje prenehajo delati v petek popoldne in jih ni do ponedeljka zjutraj. Zgolj s čakanjem na mejnih prehodih med državami nekdanje Jugoslavije prevozniki na leto izgubijo 26 milijonov ur.


 

Ukrepi zoper množično odseljevanje?

Uvedba enotnega delovnega dovoljenja in medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij bosta državljanom pristopnic k tako imenovanemu mini schengnu močno olajšala gibanje med državami in zaposlovanje v sosednjih državah. Kot je povedal Vučić pred srečanjem na Ohridu, bi ti ukrepi zelo koristili celotni regiji, ki se tudi zaradi odseljevanja spoprijema s pomanjkanjem kakovostne delovne sile.

Srbija, ki sodi med najbolj uspešne v Evropi pri privabljanju tujih investicij, se med drugim poteguje za novo tovarno nemškega avtomobilskega velikana Volkswagna. Olajšano prehajanje meja in s tem povezano lažje zaposlovanje bo morda kakega od mladih, ki se množično selijo na zahod Evrope, prepričalo, da ostane v regiji.

Bolj odprt prostor pa bo koristil tudi razvijajočemu se turizmu. Podobno kot turistične agencije oblikujejo aranžmaje, ki vključujejo turistične zanimivosti Slovenije in Hrvaške, bodo na tem območju lahko v en turistični aranžma povezali Beograd, Kopaonik, Zlatibor, Ohrid, Tirano in Drač, kar je privlačno zlasti za azijske turistične operaterje.


 

Pobuda koristi kapitalu in škodi nacionalizmom

Posebni predstavnik ameriškega državnega sekretarja za Zahodni Balkan Matthew Palmer je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa povedal, da bi nove gospodarske možnosti in tuje naložbe lahko olajšale pot do dialoga in normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom, ki se je ustavil po kosovski uvedbi stoodstotnih carin na srbsko blago. Kot ugotavlja večina analitikov balkanske politike, pa je prav dogovor med Srbijo in Kosovom ključen za mirno prihodnost te regije.

»Menimo, da so ameriška in evropska podjetja, ki bi bila pripravljena vlagati na Kosovu in v Srbiji, vendar pri odločitvi omahujejo zaradi pomanjkanja varnosti ... Naša zamisel je, da najdemo podjetja, ki bi bila v ustreznih okoliščinah in ob napredku na poti k sporazumu pripravljena vložiti svoj denar v tem prostoru in tako pospešiti gospodarski napredek regije,« je med drugim dejal Palmer.

Osnova deklaracije so sodelovanje, skupno delovanje in odprava vseh ovir za ljudi, blago, storitve in kapital ter skupen boj proti organiziranemu kriminalu, da bi v državah udeleženkah bolje živeli in lažje dosegli končni in kljub zadnji blokadi iz Bruslja še nespremenjeni cilj, polnopravno članstvo v EU, so sporočili udeleženci srečanja.


 

Koristi povezovanja še zdaleč niso samo ekonomske

Po ocenah analitikov bi se neposredne gospodarske koristi bolj odprtih meja med balkanskimi državami zelo hitro dalo izmeriti, predvidevajo, da bi se vsota vrednosti menjave med državami po uvedbi vseh ukrepov hitro lahko povečala za deset milijard.

Strah najverjetnejšega prihodnjega predsednika kosovske vlade Albina Kurtija, da gre za poskus oblikovanja četrte Jugoslavije, bi utegnila odpraviti pričakovano široka podpora evropskih voditeljev ideji povezovanja, ki je v osnovi enaka evropskim idejam, in Kurti se bo težko odločno upiral tej zamisli, če želi pokazati proevropski obraz Kosova, meni Blagoje Grahovac, upokojeni general srbskega vojaškega letalstva, ki danes dela kot politični analitik v Srbiji in Črni gori.



Idejo o povezovanju omenjenih držav Grahovac razume kot največjo idejo po koncu balkanskih vojn in prepričan je, da bi bilo tudi v interesu Slovenije, ne le gospodarskem, temveč tudi političnem, da odločno podpre ta proces.

»Močna in bolj povezana regija, recimo ji jugoregija, je v ekonomskem in političnem interesu vseh teh naših revnih državic. Menim pa, da je tudi v Evropi vse več političnih voditeljev, ki se zavedajo, kako pomembno je zanjo, da je to območje bolj stabilno, saj na svojem jugovzhodnem koncu potrebuje trden ščit. Z bogatejšo in politično bolj stabilno ter povezano jugoregijo, iz katere se ljudje ne bodo tako množično izseljevali, bo tudi vsa Evropa bolj odporna proti finančni, politični in migrantski krizi,« je prepričan Grahovac.