Pet dni po uničujočih potresih, v katerih je v Turčiji in Siriji umrlo skoraj 23.000 ljudi, nekatera od najhuje prizadetih območij še vedno niso prejela večjih pošiljk pomoči. Položaj je bil zlasti zaskrbljujoč na ozemljih pod nadzorom sirske opozicije, kjer so bili že pred ponedeljkovo naravno katastrofo mnogi od štirih milijonov prebivalcev odvisni od mednarodne humanitarne podpore. Kako bo na razmere vplivala odločitev režima v Damasku, da odobri razdeljevanje pomoči v vseh delih države, tudi tistih pod nadzorom upornikov, ni bilo povsem jasno.

Število smrtnih žrtev ponedeljkovih potresov se je na severozahodu Sirije po podatkih sirskih belih čelad danes povzpelo na več kot 2000, poročali so tudi o skoraj 3000 ranjenih. »Število smrti bo najverjetneje močno naraslo, saj tisti, ki so ujeti pod ruševinami, ne morejo več dolgo zdržati. Potrebujemo mednarodno podporo,« so opozorili predstavniki prostovoljske organizacije, ki se je oblikovala v času sirske državljanske vojne, v zadnjih petih dneh pa na ozemljih pod nadzorom sirske opozicije izvaja ključne reševalne aktivnosti pri iskanju preživelih v potresih.

Kritike na račun Združenih narodov

Medtem ko je sosednja Turčija deležna obsežne mednarodne pomoči, ta na severozahod Sirije prihaja z veliko zamudo. Peti dan po potresih so iz mednarodne organizacije za migracije (IOM) sporočili, da je njihov humanitarni konvoj, sestavljen iz 14 tovornjakov, prečkal turško-sirsko mejo in je namenjen v Idlib, ki ga nadzoruje sirska opozicija. »Prevažajo električne grelnike, šotore, odeje in druge predmete za pomoč ljudem, ki so bili razseljeni zaradi tega katastrofalnega potresa,« je sporočil eden od predstavnikov IOM. Manj kot 24 ur pred tem je na prizadeta območja prispel prvi konvoj mednarodne pomoči, ki pa je na pot krenil že pred potresom in zaradi tega ni vseboval primerne opreme.

Danes so iz ruševin v turškem Hatayu potegnili sedemindvajsetletno Rabio Ofkeli. Foto: REUTERS/Kemal Aslan

»To je konvoj, katerega prihod je bil načrtovan v ponedeljek, vendar je zamudil zaradi potresa,« so agencije citirale vodjo belih čelad Raed Al Saleha, ki je odziv Združenih narodov na posledice uničujočega tresenja tal označil za »katastrofalnega« in pozval svetovno organizacijo, naj se opravičiti sirskemu ljudstvu za svojo pomanjkljivo pomoč.

Slovenski reševalec: Za nas in za pse je vonj po umrlih pod ruševinami stresen

Težave s pošiljanjem pomoči v prizadeta sirska mesta in vasi so posledica državljanske vojne, ki se je začela pred skoraj 12 leti. Severozahod države je razdeljen na območja pod nadzorom sirske opozicije, upornikov s podporo Turčije, kurdskih upornikov, in seveda režima Bašarja al Asada, ki je prvič po potresu obiskal Alep. Prehajanje pomoči med njimi onemogočajo predvsem politični dejavniki, kar je, denimo, v četrtek pokazal neuspešen poskus prečkanja humanitarnega konvoja iz območij pod nadzorom sirskih kurdov v predele, ki jih nadzorujejo proturški uporniki. Konvoj se je moral obrniti, sprti strani pa sta druga drugo po poročanju Reutersa obtoževali poskusov politizacije pomoči.

Damask obljublja pomoč tudi za uporniška ozemlja

Tudi iz tega razloga ni bilo jasno, kako bo na razmere vplivala današnja odločitev oblasti v Damasku o razdeljevanju pomoči tudi na območjih pod nadzorom opozicije in upornikov. Po poročanju sirskih državnih medijev naj bi vse skupaj potekalo v sodelovanju z ZN, Rdečim križem in sirskim Rdečim polmesecem. Oblasti so več delov države, vključno z Idlibom, ki je pod nadzorom opozicije, razglasile za območja katastrofe in napovedale vzpostavitev sklada za njihovo rekonstrukcijo.

Mnogi prebivalci območij pod nadzorom sirske opozicije so v potresih izgubili vse. Foto: Omar Haj Kadour/Afp

Asadov režim, ki ga večina zahodnih držav ne priznava za legitimno oblast v Siriji, se je vse od ponedeljka upiral mednarodnim pozivom k sprostitvi pretoka pomoči skozi vse mejne prehode ter vztrajal, da mora biti ta na območja pod nadzorom upornikov prepeljana z ozemlja Sirije in ne, denimo, iz Turčije. O odprtju več mejnih prehodov s sosednjo državo so razmišljale tudi oblasti v Ankari.

Mejni prehod Bab al-Havas je že dolgo časa edina neposredna povezava med Turčijo in območjem pod nadzorom sirske opozicije, od njega pa je po oceni Združenih narodov odvisnih več milijonov ljudi.