Med udeleženci komemoracijskega dogodka ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza, ki ga načrtujejo za 27. januar, organizator pričakuje številne vidne osebnosti, med njimi monarhe, predsednike in premierje držav, vendar nikomur od njih ne nameravajo prepustiti mikrofona, poroča Guardian.

Na dan okrogle obletnice, ko bo minilo 80 let, kar so sovjetske enote osvobodile taborišče - bilo je leta 1945 -, bodo v Auschwitzu politikom prvič prepovedali govore. Besedo na priredtivi, pravijo, bodo dali le preživelim Auschwitza. To bo za mnoge od njih, ki so še toliko zdravi, da lahko potujejo, najbrž zadnja velika komemoracija ...

»Političnih govorov ne bo,« je bil v nedavnem intervjuju za Guardian odločen Piotr Cywiński, direktor Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau. »Želimo se osredotočiti na zadnje preživele in na njihovo zgodovino, njihovo bolečino, njihove travme in na težke moralne obveznosti, ki jih lahko ponudijo sedanjim rodovom,« je dodal.

Drugačni nameni politike

A sodobna politika se že pripravlja na dogodek in grozi, da bo zasenčila spominsko slovesnost. V začetku tega meseca je namestnik poljskega zunanjega ministra omenil, da bodo morali zaradi obtožb vojnih zločinov oziroma glede na nalog mednarodnega kazenskega sodišča aretirati izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo pripotoval na Poljsko na slovesnost.

Donald Tusk. FOTO: Robert Kowalewski/agencja Wyborc Via Reuters

Premier Donald Tusk se je tej grožnji v četrtek odpovedal in napovedal, da lahko kateri koli izraelski politik, vključno z Netanjahujem, obišče slovesnost brez strahu pred aretacijo in navkljub dejstvu, da je Poljska podpisnica Mednarodnega kazenskega sodišča.

Poljska vlada zagotavlja varno udeležbo voditeljev Izraela na komemoracijah 27. januarja 2025, je objavil Tuskov urad v posebni resoluciji, in dodal, da bodo izraelsko udeležbo obravnavali »kot del poklona judovskemu narodu, katerega milijoni hčera in sinov so postali žrtve holokavsta, ki ga je izvedel Tretji rajh«.

Netanjahu lahko mirno pride v Auschwitz, Poljska ga ne bo aretirala

Cywiński je celotno razpravo opisal kot »medijsko provokacijo« in zatrdil, da nič ne kaže, da je Netanyahu sploh kdaj nameraval obiskati slovesnost. Povedal pa je, da na dogodku v spomin na 1,1 milijona ljudi, ki so bili ubiti v Auschwitzu - velika večina je bila Judov -, pričakujejo številčno izraelsko delegacijo.

Ruska delegacija ostala brez vabila

Guardian je še spomnil na 60. obletnico Auschwitza leta 2005 in na govor, ki ga je imel takrat Vladimir Putin. Kot je dejalna komemoraciji, je »nepredstavljivo misliti, da so ljudje sposobni takšnega barbarstva« in se poklonil sovjetskim vojakom, ki so osvobodili taborišče. Tokrat ruske delegacije v Auschwitz ne vabijo.

Cywiński je poudaril, da so bili med enotami Rdeče armade, ki so osvobodile taborišče, tako Rusi kot Ukrajinci in da je vojna v sosednji Ukrajini torej »vojna enega osvoboditelja proti drugemu«. Dejal je, da v trenutnih razmerah zato ni govora o udeležbi ruske delegacije.

»Država, ki ne razume vrednosti svobode, nima kaj početi na slovesnosti, posvečeni osvoboditvi. Bilo bi cinično, če bi bili tam,« je dejal.

Ob obisku italijasnkega predsednika Sergia Mattarelle v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau leta 2023. FOTO: Italian Presidency Press Office Via Reuters

Zavrnil je kakršnekoli vzporednice med dejanji Rusije v Ukrajini in napadom Izraela na Gazo. »Trudim se, da ne vstopam v politiko z Auschwitzom in prosim politike, naj ne vstopijo v Auschwitz s politiko. A situacija je seveda popolnoma drugačna,« je dejal. Vojna v Ukrajini je zanj »kot država, ki napada drugo, nedolžno in neodvisno državo«, medtem ko je izraelska ofenziva v Gazi, čeprav »tragična«, »kot država, ki se poskuša zaščititi pred ogromnim terorističnim napadom«.

Cywiński, po izobrazbi zgodovinar in poznavalec srednjega veka, se bo v prihodnje posvetil načrtom za ohranitev Spominskega muzeja za prihodnje generacije, v katerem ogledi sicer potekajo v 21 jezikih. Obisk muzeja je grozljiva zadeva, piše Guardian, z eksponati, ki prikazujejo več kot dve toni človeških las, kupi kovčkov z imeni ob strani in vitrinami vsakdanjih predmetov ljudi, ki so prišli v taborišče z mislijo, da začenjajo novo življenje, končali pa so v - plinskih komorah.

Čas, ko se najhujši zločini ne kaznujejo

Po besedah Cywińskega populistična politika in sovražni govor v družbenih medijih predstavljata veliko grožnjo sodobnim družbam. »To je najpomembnejše vprašanje našega časa … Vsak moder in tehten predlog, ki ga izrazijo filozofi ali politiki stare šole, bo v javnosti verjetno izgubil proti neumni, preprosto populistični ideji,« je dejal.

Potem ko je preživel skoraj dve desetletji življenja in dela na prizorišču najhujšega zločina 20. stoletja, se mu zdi ta situacija izjemno nevarna: »Ne smete pozabiti, da je od prihoda Adolfa Hitlerja na oblast do začetka druge svetovne vojne minilo le šest let. Šest let propagande. In ni imel socialnih medijev, ni imel interneta.«