Reke pravice še niso odplaknile Plenkovićeve vlade

Za Hrvaško je vroč, a po oceni analitikov vsebinsko skop predvolilni mesec, ki je kulminiral v volitvah za 11. sklic sabora. Te so privabile več kot 60-odstotno volilno udeležbo in prinesle tretjo zaporedno zmago desnosredinske HDZ. Reke pravice, ki jih je po oceni vrhovnega sodišča neustavnem vstopu v kampanjo napovedal predsednik republike Zoran Milanović, še niso odnesle vladavine premiera Andreja Plenkovića, ki pa ga, kot kaže, vendarle čaka zahtevno politično barantanje.

Čeprav je Milanović volitve sklical na sredo, so te privabile precej večjo udeležbo kot tiste sredi pandemije, na katerih je julija leta 2020 glasovalo 48,9 odstotka volilnih upravičencev na Hrvaškem.

Obupen dolgčas in politični kič

Kljub težkim besedam v zadnjem mesecu, pozivom k spremembam, številnim korupcijskim aferam in menjavam v vladni ekipi v zadnjih štirih leti rezultati vsaj pri vrhu niso bili dosti drugačni. HDZ je imela ob zaključku Delove internetne redakcije 62 poslancev, SDP 42, Domovinsko gibanje 13, Most 11, Zmoremo 9, istrsko-kvarnerska naveza IDS-PGS 3, Neodvisna platforma sever 2 in Fokus 1. Volitve so dale jasnega zmagovalca, ni pa še jasno, ali bo HDZ tudi tretjič uspelo sestaviti vlado, saj bo poleg podpore manjšinskih predstavnikov za dosego večine (76 glasov) potrebovala še najmanj enega koalicijskega partnerja.

Plenković je v izjavi za javnost državljane pozval, naj glasujejo za Hrvaško, v kateri se spoštuje ustava, s čimer je namigoval na Milanovića in njegovo nespoštovanje opozorila ustavnega sodišča, da kot predsednik ne more sodelovati na volitvah. FOTO: Damir Sencar/AFP

Ključ v Domovinskem gibanju

Večina analitikov na Hrvaškem se je sinoči ozirala proti skrajno desnemu Domovinskemu gibanju, pri katerem so pred volitvami zavračali možnost sodelovanja s HDZ, ko se je po zaprtju volišč začela politična tržnica, pa je bil predsednik stranke Ivan Penava dovzetnejši za morebitna pogajanja.

»Ena od realnih možnosti je, da bomo sodelovali v vladni koaliciji, bomo videli. HDZ rada prehiteva dogodke, jaz vedno rad počakam na zadnji sodnikov žvižg in se ne širokoustim. Pripravljen sem na vse, tudi na ponovitev volitev, morda bomo v vladi, morda v opoziciji. Svojo vlogo bomo definirali v pogajanjih.

Ni možnosti za sodelovanje le z Zmoremo in SDSS. V nasprotju z Andrejem Plenkovićem se ne posvetujemo s tujimi veleposlaništvi, ne poslušamo Bruslja, temveč nas vodijo le naši svetovni nazori in interesi hrvaške države,« je dal Penava vedeti, da bo trd pogajalec, a hkrati ni izključeno, da bi HDZ, če bi bila pogajanja z vodstvom stranke neuspešna, uspelo pridobiti morebitne odpadnike iz vrst Domovinskega gibanja.

To po besedah Penava zavrača sodelovanje z najbolj levo usmerjeno stranko v saboru in s predstavniki srbske manjšine, ki so del sedanje vlade. To je računica, ki bi HDZ lahko spodbudila k iskanju drugih zavezništev z manjšimi liberalnimi strankami, ki so presegle petodstotni parlamentarni prag. V SDP oziroma Rekah pravice, ki jih je kot fantomski kandidat propagiral Milanović, niso skrivali razočaranja nad volilnim izidom, vseeno pa niso povsem brez možnosti, da bi sestavili manjšinsko vlado.

V koaliciji bi sodelovali tudi suverenisti iz Mosta, Zmoremo pa bi to vlado podpirala zunaj koalicije. Na hrvaški politični sceni bodo gotovo vroči tudi prihodnji tedni, v katerih bo, kot kaže, moral Milanović kot predsednik republike za mandatarja imenovati Plenkovića.

Volilna udeležba je veliko večja kot leta 2020. FOTO: Antonio Bronic/Reuters