Moskva se poslavlja od mednarodnih organizacij

Prvi ruski diplomat Sergej Lavrov je danes v nastopu pred poslanci dume napovedal, da se bo v obnovljenem konceptu zunanje politike Moskva zavzemala za prekinitev zahodnega monopola nad vzpostavljanjem okvirov mednarodnega življenja. Dolgoletni zunanji minister je na posebnem zasedanju spodnjega parlamenta ponovil, da Zahod že dolgo časa vodi hibridno vojno proti Rusiji, ki ne poteka le na bojiščih v Ukrajini, temveč tudi na gospodarskem področju.

»Našo državo hočejo obkoliti in jo narediti za malopridno državo,« je pojasnil. A to jim po njegovih besedah ni in ne bo uspelo, saj se večina sveta ni pridružila zahodnim sankcijam in se je uprla zahodnemu centrizmu in stremljenju, zlasti anglosaksonskemu, po ohranitvi dosedanjega monopola nad odločanjem po svetu. Spomnil je, kako je Zahod lagal že nekdanjemu sovjetskemu vodstvu, da ne bo širil Nata na vzhod, lani, ko ni nihče hotel poslušati ruskih zahtev za zagotovitev varnosti, pa da Moskvi ni ostalo nič drugega, kot da začne posebno operacijo.

Po njegovih besedah je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pred kratkim priznal, da se je vojna začela že leta 2014, ko je Zahod pripravil krvavi prevrat v Kijevu, potem pa je nadaljeval z laganjem Moskvi. Lavrov je spomnil, da so tako v Berlinu kot v Parizu, kasneje pa tudi v Kijevu, priznali, da so minška sporazuma podpirali zgolj zato, da ne bi bila izpolnjena oziroma da bi pridobili čas za oborožitev ukrajinskih »nacistov« – da bi ti dokončno rešili »rusko vprašanje«.

Zunanji minister je povedal, da je Rusija zaprosila za posebno zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem bo zahtevala ustanovitev posebne komisije, ki bo raziskala vzroke eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2. V Rusiji je veliko prahu dvignilo nedavno razkritje veterana ameriškega preiskovalnega novinarstva Seymourja Herscha, da so lani septembra tri cevi plinovoda, ki je prevažal plin iz Rusije v Nemčijo, v zrak pognali ameriški potapljači; kar so v Washingtonu odločno zanikali. Kakor je povedal Lavrov, so iz generalnega sekretariata ZN sporočili, da nimajo pooblastil in mandata za takšno preiskavo. »Z vsem spoštovanjem se mi s takšnim stališčem ne strinjamo,« je dodal.

Zadržujejo plačila

Lavrov, ki vodi rusko zunanje ministrstvo od leta 2004, je povedal, da v Rusiji temeljito preučujejo vse svoje obveznosti pred mednarodnimi organizacijami, ki »delujejo odkrito diskriminacijsko, so na najbolj grob način prekršile svoja ustanovna načela enakopravnosti sodelujočih in vsak dan delujejo v nasprotju s svojimi lastnimi pravili in sprejemajo protiruske resolucije«. Po njegovih besedah Moskva zadržuje izplačilo denarja tistim organizacijam, ki škodijo ruskim interesom in sprejemajo »protiruske« resolucije. »To smo naredili tudi v primeru organizacije za prepoved kemičnega orožja, kjer so uvedli nelegitimni mehanizem delovanja,« je dejal.

Rusija od lanskega marca ni več članica Sveta Evrope, uradno se je odpovedala že skoraj vsem nekdanjim zavezam v okviru te organizacije, včeraj pa je duma preklicala še konvencijo o kazenski odgovornosti za korupcijo. »Hoteli smo ostati podpisniki konvencij, ki so odprte za nesodelujoče v tej organizaciji, a so na nas začeli pritiskati in nam hoteli zmanjšati pravice, ki pripadajo vsem ostalim podpisnikom teh dokumentov,« je pojasnil Lavrov.

Čedalje več je zapletov z ruskim sodelovanjem pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta organizacija s sedežem na Dunaju, v kateri sodeluje 57 držav, je poleg Združenih narodov še edina, ki je doslej omogočala vsaj nekakšen dialog med sovražniki iz čedalje bolj vroče druge hladne vojne, a že konec lanskega leta predsedujoča Ovse Poljska Lavrova ni hotela povabiti na srečanje zunanjih ministrov Ovse v Łódź. Takrat je ruski zunanji minister izjavil, da ni še nihče povzročil toliko škode tej organizaciji, ki je omogočala medblokovski dialog že v času železne zavese, kakor poljsko predsedovanje. Zdaj se zapleta zaradi zimskega srečanja parlamentarnih delegacij Ovse, ki bo v avstrijski prestolnici potekalo naslednji teden, prav na dan prve obletnice ruskega napada na Ukrajino. Delegacija iz te države je zagrozila, da bo zasedanje bojkotirala, če bodo na njem sodelovali tudi parlamentarci iz Rusije.