Morje plastike

Šele dandanes se počasi kaže dejanski vpliv plastike na morja in ta je zelo zaskrbljujoč. Čez celoten ocean, od ameriške Zahodne obale do Japonske, se razteza Veliki tihomorski otok odpadkov, eden od številnih na svetu. Otok odpadkov je vrtinec v vodi plavajočih smeti, sestavljata pa ga dve območji z najvišjo koncentracijo – Zahodni otok odpadkov in Vzhodni otok odpadkov. Nedavna letalska raziskava je pokazala, da središče Vzhodnega otoka odpadkov, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo, meri približno milijon kvadratnih kilometrov.

Če bo šlo tako naprej, napovedi kažejo, da bodo v morjih leta 2050 več plastike kot rib, pravijo pri Fundaciji Ellen Macarthur. V svojem poročilu trdijo, da v morja vsako leto odteče 8 milijonov ton plastike, kar je toliko, kot bi jo v morje vsako minuto stresli poln smetarski kamion. Če ničesar ne bomo storili že danes, bosta leta 2030 kamiona lahko že dva.



Raziskave kažejo, da kar 90 odstotkov odpadne plastike prinese v morje deset rek: Jangcekjang, Ind, Rumena reka, Hai, Nil, Ganges, Pearl, Amur, Niger in Mekong. Vse tečejo tam, kjer živi veliko ljudi, ponekod več milijonov, države pa nimajo sistemov za zbiranje odpadkov in recikliranje. Večina ljudi se ne zaveda, da so odpadki problem, zato jih preprosto odvržejo v reko, ki jih odplavi.

Glede na ogromno količino plastike v morjih se le ta kot bumerang vrne v našo prehransko verigo - predvsem v obliki mikroplastike, ki pa jo je zelo težko odkriti. Delčki te plastike se na naše krožnike vrnejo kot nezaželen sintetični dodatek hrani - posebno tistim, ki imajo radi ostrige, školjke in lupinarje. Belgijski raziskovalci ocenjujejo, da povprečen Evropejec vsako leto zaužije enajst tisoč mikrodelčkov plastike, od katerih naj bi jih v telesu ostalo manj kot 60, a se z leti nabirajo in pridejo v kri, kar pa je lahko osnova za številne še neraziskane zdravstvene težave.



Jadransko morje eno od najbolj onesnaženih s plastiko

V ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin so objavili, da je dno Jadranskega morja eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega!

Vzrok za tako veliko onesnaženost s plastiko v Jadranskem morju je moč iskati v tem, da gre za polzaprti bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin. V južne dele Jadranskega morja približno 90 odstotkov plastičnih odpadkov pride z vetrovi in morskimi tokovi iz Albanije, poroča hrvaški index.hr, ki se sklicuje na več znanstvenih prispevkov in raziskav iz preteklih let. Od 70 do 80 odstotkov plastike pride v morje s kopnega, ostalo onesnaženje prispevajo pomorski promet, turistične dejavnosti, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme.



Zanimiv je tudi podatek, da zajeten delež plastičnih odpadkov v hrvaškem Jadranu predstavljajo vatirane palčke za ušesa, kar kaže ne samo na slabe čistilne kanalizacijske naprave, ampak tudi na pomanjkanje ekološke kulture prebivalcev, ki palčke mečejo v kanalizacijo, katera se izliva v morje, in ne v zabojnike za plastiko.

Sredozemsko morje vsebuje rekordno raven mikroplastike, manj kot pet milimetrov velikih delcev plastike, ki jih je vse pogosteje mogoče najti v prehranski verigi in predstavljajo grožnjo za zdravje človeka, hkrati pa grožajo morske vrste, so sporočili iz WWF Adria.
Koncentracija mikroplastike je skoraj štirikrat višja v Sredozemlju kot v drugih odprtih morjih po svetu. Po drugi strani makroplastika, torej veliki delci plastike, poškoduje, zaduši in dostikrat ubije morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka.