Mobilizacija proti skrajni desnici uspela, Attal napovedal odstop

V Franciji in njenih čezmorskih departmajih so volivci v drugem krogu prvih predčasnih volitev po letu 1997 izbirali med 1094 kandidati za poslance v narodni skupščini. Cilj vseh treh osrednjih blokov, skrajno desnega, sredinskega in levega, je bil enoten: mobilizirati volivce in uspešno ovirati nasprotnike. Naposled naj bi največ glasov in s tem poslanskih sedežev pripadlo Novi ljudski fronti, sledi Macronova koalicija Skupaj in šele nato Nacionalni zbor.

Volilna udeležba je bila tudi tokrat visoka, celo najvišja (vsaj 67-odstotna) po volitvah leta 1997, ko je parlament razpustil Jacques Chirac. Do poldneva je volilo 26,63 odstotka volilnih upravičencev, do 17. ure pa 59,71, kar je največ po letu 1981, več kot v prvem krogu prejšnji teden (25,90 in 59,39 odstotka) in precej več kot na rednih parlamentarnih volitvah pred dvema letoma (18,99 in 38,11 odstotka).

Tridesetega junija so Francozi že izvolili 76 od 577 poslancev, od tega največ iz Nacionalnega zbora, na drugem mestu se je znašla leva Nova ljudska fronta, na tretjem pa Macronovo zavezništvo Skupaj. Zadnje javnomnenjske raziskave v najkrajši predvolilni kampanji v zgodovini pete republike sicer Nacionalnemu zboru niso napovedovale absolutne večine, kvečjemu relativno. S to tudi zadnji dve leti vlada koalicija Skupaj. Brez absolutne večine pa Jordan Bardella, predsednik stranke Nacionalni zbor in »marioneta« Marine Le Pen, kot je dejal, ne bi hotel sesti na premierski stolček. Kampanjo so sicer vodili s ključnikom #Bardellapredsednikvlade.

Marioneta Marine Le Pen

Za Nacionalni zbor to šele začetek

Da bi skrajni desnici preprečili prevzem oblasti prvič v zgodovini, se je več kot 200 kandidatov Macronove sredine in levice iz kampanje umaknilo. Po zadnjih projekcijah inštitutov Ipsos in Talan za France Télévisions, Radio France, France24/RFI ter LCP Assemblée Nationale, objavljenih po zaprtju zadnjih volišč, naj bi od 172 do 192 sedežev pripadlo Novi ljudski fronti, od tega največ Nepokorni Franciji morebitnega novega premiera Jeana-Luca Mélenchona, od 150 do 170 sedežev zavezništvu Skupaj (večina Macronovi stranki Preporod) ter od 132 do 152 Nacionalnemu zboru, od tega peščica desnemu krilu Republikancev Érica Ciottija.

Kampanjo so zaznamovali protesti proti skrajni desnici, zaradi strahu pred nasiljem v primeru njene zmage je bilo v pripravljenosti na tisoče policistov. FOTO: Yara Nardi/Reuters

Prvi se je na projekcije odzval vodja Nepokorne Francije Mélenchon in dejal, da je po tem, ko se niso uresničile napovedi komentatorjev, da bo večina pripadla Nacionalnemu zboru, zavladalo olajšanje. Te volitve so po njegovem tudi jasen dokaz o porazu predsednika republike in njegove koalicije, proti politiki katerih se borijo že sedem let. Poudaril je, da mora Macron priznati poraz in k vladanju pozvati Novo ljudsko fronto, ki da bo spoštovala mandat, ki ji ga je namenilo ljudstvo, ter izpolnilo vse svoje programske obljube.

Macron se je sicer pred tem srečal s svojimi ministri v Elizejski palači, a naj bi izjavo za javnost podal glede na izide. Do zaključka redakcije tega ni storil, se je pa oglasil Jordan Bardella in na njegov način podal več kritik. Francozom je obljubil, da bo Nacionalni zbor tako v državi kot v evropskem parlamentu okrepil svoje delovanje in da je še vedno pripravljen na prevzem oblasti. »Z vami bom do zmage,« je zatrdil, premier Gabriel Attal pa je zatem najavil, da bo Macronu jutri podal svoj odstop.