V nadaljevanju preberite:

Ko bodo šli Francozi v nedeljo na drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, bo politično ravnotežje že malo spremenjeno, domnevno v korist levega tabora in sredine, nobenega zagotovila pa ni, da skrajna desnica ne more doseči absolutne večine.

Nič še ni odločenega, čeprav se je 221 kandidatov med tistimi, ki so dobili potrebnih 12,5 odstotka glasov in se uvrstili v drugi krog, odločilo odstopiti v korist močnejših tekmecev iz vrst nasprotnikov skrajno desnega Nacionalnega zbora.

Kampanja je neusmiljena, na vseh straneh se zavedajo, da 7. julij še lahko nagne tehtnico na eno ali pa na drugo stran. V prvem krogu je skrajno desni Nacionalni zbor dobil 33, levičarska Nova ljudska fronta 28, liberalni macronisti pa 20 odstotkov glasov. Zagotovljene sedeže v narodni skupščini, ki šteje 577 poslancev, ima po prvem krogu 39 zastopnikov skrajne desnice, 32 predstavnikov strank levice in samo dva iz Macronove koalicije Skupaj, ki so dobili več kot 50 odstotkov glasov.

Ko sta se v prejšnjih podobnih situacijah na predsedniških volitvah za zmago potegovala Jean-Marie Le Pen ali pa njegova hči Marine, je leta 2002 Jacques Chirac v drugem krogu zmagal z 82 odstotki glasov, pri tem ga je odločno podprla vsa levica. Emmanuel Macron je pri njegovi hčeri Marine leta 2017 iztržil 66 odstotkov, leta 2022 pa samo še 58,5 odstotka. Še nikoli pa se ni zgodilo, da bi lepenisti zmagali, kakor je Marine Le Pen nedavno na evropskih volitvah, ko je Macrona in njegove skoraj odpihnilo.