V nadaljevanju preberite:

Gospa, ki jo dobro poznam, je bila med tistimi, ki jih je Fidel v petdesetih letih zbral na podeželju, napol pismene ali nepismene, revne kot cerkvene miši. Dal jih je pripeljati v Havano, tam jih je dal najprej opismeniti, potem jim je pripeljal vzhodnonemške vzgojiteljice, verjetno častnice vzhodnonemške vojske, ki sicer niso znale špansko, vedele pa so, kaj je red. Tega so naučile tudi kubanske mlade učiteljice. Po koncu študija, v resnici hitrih tečajev, je gospa postala učiteljica zgodovine. Ker je bila pridna in revolucionarno zavedna, je tudi hitro napredovala. Dobila je stanovanje v gosposki hiši na gosposki aveniji, lastniki so pobegnili v Miami. Ko je šla v pokoj, je sicer dobivala samo deset dolarjev pokojnine, živela je kar udobno od denarja, ki so ji ga iz tujine pošiljali otroci.