Merklova: Ljudje dajejo podatke brezplačno, drugi na veliko služijo

Berlin – Kanclerka Angela Merkel v obdavčenju podatkov vidi osrednji problem za pravično prihodnost ter strokovnjake prosi, naj pomagajo s predlogi. »To moramo uvesti v naš davčni sistem!« je dejala na berlinski konferenci o globalnih rešitvah.

Če ljudje podatke dajejo brezplačno, drugi pa s tem služijo veliko denarja, bo svet zelo nepravičen, je menila krščanskodemokratska prvakinja in omenjala evropske razprave o obdavčitvi velikih ameriških socialnih omrežij, kot sta Facebook ali Google. Evropska komisija je že predlagala obdavčenje teh podjetij tam, kjer so njihove stranke, in ne kot zdaj – v državi, kjer imajo sedež, vendar se vse države EU še ne strinjajo s tem. Nekatere manjše, kot sta Irska ali Luksemburg, tudi domovini evropskih podružnic ameriških velikanov Apple in Amazon, pobudnici predlagane zakonodaje Franciji in drugim očitajo željo po prevzemu dela njihovih davčnih dohodkov. Nemčija se je sicer postavila ob bok svoji najtesnejši evropski zaveznici, a se je po medijskih poročilih finančni minister Olaf Scholz še marca bal ameriškega maščevanja na račun nemških proizvajalcev avtomobilov.

Zdaj Trumpova Bela hiša dela prve korake h kazenskim carinam na uvožene avtomobile – in se pritožuje zaradi načrtov digitalnega davka. Bo to omogočilo kompromis na vseh davčnih frontah? Minister za finance Steven Mnuchin je nasprotoval merjenju na ameriška podjetja, ki najbolj spodbujajo zaposlovanje in rast v državi, a tudi podprl skupno obravnavanje »širših davčnih izzivov« sodobnega gospodarstva.
 

Kanclerka vidi prihodnjo nepravičnost

Britansko podjetje Cambridge Analytica je že zaprlo svoja vrata, a velikopotezno izkoriščanje podatkov brez izrecnega dovoljenja, ki si ga je privoščilo, še vedno vznemirja, potem ko so mediji poročali o njihovem dostopu do podatkov desetin milijonov ameriških in drugih strank družbenega omrežja facebook. Pri Cambridge Analytici so sicer zagotavljali, da nikoli niso uporabili sporne algoritemske »psihometrike«, a se je moral direktor Facebook Mark Zuckerberg zagovarjati tako v Washingtonu kot v Bruslju, zdaj pa nemška kanclerka Angela Merkel izprašuje tudi finančne vidike takšnega poslovnega modela. Krščanskodemokratsko prvakinjo osrednje evropske države skrbi prihodnja pravičnost in strokovnjake poziva, naj pridejo na dan s predlogi obdavčenja velikega služenja denarja z brezplačnimi podatki množic. V nemški in evropski javnosti so že pred tem razpravljali, kako se lotiti podjetij, ki pred nekaj desetletji sploh še niso obstajala, danes pa vse bolj obvladujejo svetovno gospodarstvo in še kaj več. Kanclerka se je tokrat ukvarjala predvsem s finančnimi vidiki njihovega delovanja, a obstajajo tudi številni drugi.



So zdrava konkurenca in varstvo podatkov dovolj za nadzor nad spletnimi podjetji ali pa bi jih bilo treba celo razbiti na manjše dele, kakor predlagajo nekateri? Nemška pravosodna ministrica Katarina Barley ni edina, ki poudarja nujnost jasnih pravil, razvidnosti in »podjetniške digitalne odgovornosti«. Drugi strokovnjaki opozarjajo na velike prednosti, ki jih inovativno digitalno gospodarstvo prinaša tudi uporabnikom, zato je ta podjetja treba spodbujati, a tudi vključiti v običajna pravila transparentnosti, konkurenčnosti in varstva potrošnikov. Takšno razumevanje zastonjskih spletnih storitev konec koncev kažejo tudi številni uporabniki, ki te dni bolj ali manj avtomatično klikajo na sporočila o takšnem ali drugačnem varstvu zasebnosti svojih priljubljenih spletnih portalov. Opazovati pa je mogoče tudi zapiranje blogov in spletnih portalov, številni Evropejci tudi niso navdušeni nad morebitnimi novimi davki.

Evropska spletna podjetja že zdaj le s težavo tekmujejo z ameriškimi tekmeci. A je velike pretrese na mednarodni gospodarski fronti z enostranskimi carinskimi grožnjami povzročil ameriški predsednik Donald Trump, zato bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo drugi pustili pri miru panoge, na katerih ameriška podjetja pridelujejo toliko dobičkov in plačujejo tako malo davkov. Zaradi širših posledic digitalnih in klasičnih trgovinskih prepirov pa tudi številni nemški opazovalci rešitev vidijo v dogovarjanju industrijskih držav v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD ter drugih primernih forumov, še posebej zato, ker je digitalizacija šele prvi korak k revoluciji gospodarstva in življenja v enaindvajsetem stoletju. Umetna inteligenca in druga prelomna odkritja, ki se že napovedujejo, obljubljajo še veliko večje finančne in moralne izzive.