Merjenje moči s sistemskim rivalom

Bruselj – »Evropa mora biti igralka in ne igrišče,« je po končanem videovrhu Evropske unije in Kitajske zatrdil predsednik evropskega sveta Charles Michel. Na srečanju sicer ni bilo oprijemljivih premikov, a Unija je jasno pokazala interes za bolj uravnotežene odnose s Pekingom.

Za nemško kanclerko Angelo Merkel mora sodelovanje s Kitajsko temeljiti na načelih, kot sta recipročnost in poštena konkurenca. Četudi imamo različne družbene sisteme, mora multilateralizem, za katerega se zavzemamo, temeljiti na pravilih, je nadaljevala. Predvsem predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovorih trojice voditeljev EU s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom opozorila, da smo pri sporazumu o investicijah, o katerem se pogajajo že šest let, še daleč od preboja. »Veliko je še treba narediti,« je opozorila.

Sporazum do konca leta

Tako v Bruslju kot Pekingu si želijo sklenitev sporazuma do konca leta. Prva želja je bila, da bi bil razglašen na vrhu EU-Kitajska v Leipzigu, ki je bil predviden za danes in bi se ga udeležili še voditelji držav članic. Uradni vzrok za odpoved je bil covid-19, neuradno so omenjali zastoj v pogajanjih. Ali bo pravi vrh izpeljan v času nemškega predsedovanja svetu EU do konca leta, ni gotovo. Pogajalci so se menda uskladili o ravnanju podjetij v državni lasti, prisilnem transferju tehnologije in subvencijah. Glavni odprti temi v sporazumu ostajata dostop do trga in trajnostni razvoj.

V Bruslju so omenili ovire za evropska podjetja na področju telekomunikacij, digitalnih storitev, električne mobilnosti … »Kitajska nas mora prepričati, da si zasluži investicijski sporazum,« je samozavestno zatrdila Ursula von der Leyen. Po bruseljski logiki kompromis ni na sredini med obema stališčema o dostopu do trgov, temveč je ključno kitajsko spoštovanje glavnih načel. V EU je razširjeno pričakovanje, da si v Pekingu v času močnega ameriškega pritiska želijo sporazuma z Unijo. Medsebojna menjava je v povprečju vsak dan vredna več kot milijardo evrov.

A po novi evropski doktrini (iz lanskega leta) Kitajska ni le pogajalska partnerica in gospodarska tekmica, temveč tudi – sistemska rivalka. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred kratkim Kitajsko, skupaj s Rusijo in Turčijo, razglasil za nove imperije. V njegovih očeh Kitajska oblikuje selektiven multilateralni sistem z njenimi značilnostmi. Borrell kot odgovor na nove imperije vidi geopolitično Evropo. Predvsem na gospodarskem področju, kjer je EU v svetovnem merilu velesila, je veliko manevrskega prostora za delovanje.

Omejitve za naložbe

Prejšnji teden objavljena študija evropskega računskega sodišča je pokazala, da so v letih 2000–2019 več kot polovico kitajskih naložb, tudi v strateških sektorjih, izpeljala podjetja v državni lasti. Zanje doma ni strogih omejitev pri državnih pomočeh podjetjem, kakršne poznamo v Evropi. Znak za preplah je bil pred štirimi leti kitajski prevzem nemškega podjetja za industrijsko robotiko Kuka. Po tem prevzemu so evropske države začele sprejemati različne omejitve za tuje (kitajske) naložbe v strateške in varnostno občutljive sektorje.



Pred postavljanjem omrežja 5G na stari celini poskuša Huawei, ki bi ga države članice utegnile izločiti, ​ na različnih ravneh pokazati, da bo omejitev konkurence v EU povzročila višje stroške in tehnološki zaostanek. V Uniji poskušajo doseči, da bi Kitajska naredila več na področju izpustov CO2, da bi leta 2060 dosegla podnebno nevtralnost. Bruselj nemirno spremlja ravnanje z Ujguri, rožljanje z orožjem v Južnokitajskem morju, dogajanje v Hongkongu … Predmet kritik je tudi skrivanje informacij o novem koronavirusu. Poleg tega so v bruseljskih službah zaznali val dezinformacij kitajskega izvora.

Pred vrhom je bil podpisan sporazum o zaščiti geografskih označb (100 na vsaki strani), med evropskimi so predvsem vina, piva, žgane pijače, siri, olja, mesni izdelki. Na seznamu so vina iz Vipavske doline.