Izrael mora zaščititi Palestince pred genocidom, ne pa tudi ustaviti vojne

Kritiki skoraj štiri mesece trajajoče izraelske vojaške ofenzive v Gazi se nadejajo, da bo poziv meddržavnega sodišča v Haagu, naj judovska država stori vse v svoji moči za preprečitev genocida nad Palestinci v Gazi, imel daljnosežne posledice. Sodišče resda ni naročilo takojšnje zaustavitve vojne, in vendar je izraelskim oblastem, pa tudi njihovim zaveznicam dalo jasno vedeti, da ta ne more več potekati, kot je doslej.

Mesec dni zatem, ko je Južna Afrika proti Izraelu vložila tožbo, v kateri mu očita genocidna dejanja nad Palestinci v Gazi, je najvišji sodni organ Združenih narodov sprejel vrsto tako imenovanih začasnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nadaljnjo škodo pravicam vpletenih strani.

Sodišče je med drugim odredilo, da mora Izrael poskrbeti zato, da njegove sile nad prebivalci oblegane enklave ne povzročijo dejanj, opisanih v konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, ter preprečiti neposredno javno spodbujanje h genocidu. Med začasne ukrepe je sodišče uvrstilo tudi obveznosti Izraela, da omogoči dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo, zaščiti dokaze, povezane s tožbo, ki jo je proti njemu vložila Južna Afrika, ter sodišču čez mesec poroča o poteku uveljavljanju začasne odločbe.

ICJ oziroma svetovno sodišče se je tokrat izreklo zgolj o svoji pristojnosti in predlaganih začasnih ukrepih. S potrditvijo svoje pristojnosti je sodišče tudi zavrnilo prošnjo Izraela, da južnoafriško tožbo vnaprej ovrže. O njeni vsebini bodo sodniki odločali šele v naslednjih fazah postopka, ki bo najverjetneje trajal več let.

Na potezi Zahod

Čeprav sodišče ni uresničilo ključne južnoafriške prošnje in Izraela pozvalo h takojšnjemu končanju vojne, je država tožnica je njegovo odločitev vseeno opisala kot preprečljivo zmago vladavine prava. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je ob tem izrazil pričakovanje, da bo Izrael izpolnil svoje mednarodne obveznosti.

S podobnim navdušenjem so jo pozdravili tudi predstavniki Hamasa in palestinskih oblasti na Zahodnem bregu. »To bi moralo služiti kot opozorilo za Izrael in akterje, ki so omogočili njegovo zakoreninjeno nekaznovanost,« je poudaril palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki in opozoril, da »imajo države zdaj jasne pravne obveznosti, da ustavijo izraelsko genocidno vojno proti palestinskemu ljudstvu v Gazi in s tem zagotovijo, da niso sokrivci.«

Vodja palestinske diplomacije je s tem poskušal pozornost obrniti ne samo na judovsko državo, ampak tudi na ZDA, Evropsko unijo in druge zahodne države, od katerih se pričakuje, da bodo od Izraela zahtevale uveljavitev vseh ukrepov.

Izraelske oblasti so v odzivu na začasno odredbo ponovile, da so južnoafriške trditve o genocidu nad Palestinci »ne samo napačne, ampak nezaslišane«. Predsednik vlade Benjamin Netanjahu je pripravljenost ICJ, da o njih razpravlja, označil za »sramoto«. Po drugi strani je Netanjahu pozdravil odločitev sodišča, da med začasne ukrepe ni uvrstilo predlagane takojšnje razglasitve prekinitve ognja in s tem Izraelu »odvzelo pravico do samoobrambe«.

Kakšni bodo praktični učinki začasnih ukrepov, je bilo težko predvideti. »Dejstvo, da sodišče ni ukazalo Izraelu, naj ustavi vojno, pomeni, da sodba verjetno ne bo spremenila realnosti na terenu,« je za Delo razmišljal Nimrod Goren, višji raziskovalec na Bližnjevzhodnem institutu (MEI). »Od Izraela se zdaj zahteva, da poroča o ukrepih, za katere meni, da jih že izvaja – preprečuje nepotrebna grozodejstva in prinaša več humanitarne pomoči v Gazo, in verjetno bo res predložil takšno poročilo.«