Švedska bo z Orbánovim soglasjem postala 32. članica Nata

Švedska je premostila še zadnjo oviro na svoji poti v zvezo Nato. Madžarski parlament je podprl švedski pristopni protokol, po tem ko je poslance k temu pozval madžarski premier Viktor Orbán. Ta je po letu dni zavlačevanja obrnil ploščo in med v svojim današnjim govorom pred parlamentom izrazil prepričanje, da bo dvostransko vojaško sodelovanje s skandinavsko državo in njen vstop v severnoatlantsko zavezništvo okrepilo varnost Madžarske.

Madžarski poslanci so protokol potrdili z 188 glasovi za in 6 proti, sprejet pa je bil s podporo članov premierove vladajoče stranke Fidesz, ki ima v parlamentu absolutno večino.

Olajšanje med zaveznicami

Glasovanje je zapečatilo eno najpomembnejših širitev Nata v zadnjih desetletjih, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino. Na njegov razplet so se že odzvali na Švedskem, sedežu Nata in v evropskih prestolnicah, kjer so med drugim poudarili strateški pomen širitve zavezništva na sever stare celine. »S članstvom Švedske v Natu se nordijska regija prvič v 500 letih ponaša s skupno obrambno,« je zgodovinskost trenutka opisal švedski premier Ulf Kristersson. »Edino v kar smo lahko prepričani, je, da to Rusije ne bo osrečilo.«

Odločitev Madžarske je pozdravil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. »Švedska bo postala 32. zaveznica Nata. Z njenim članstvom bomo vsi močnejši in varnejši,« je poudaril Norvežan.

Padec še zadnje ovire za pristop Švedske k Natu so med drugim toplo sprejeli britanski premier Rishi Sunak, nemški kancler Olaf Scholz in estonska premierka Kaja Kallas. Vstop Švedske v Nato, kakor je poudarila Estonka, krepi varnost nordijsko-baltske regije, hkrati pa daje signal Rusiji, da so bili njeni dosedanji poskusi izsiljevanja zavezništva neuspešni.

Konec še zadnjih ostankov nevtralnosti

Švedska se je skupaj s svojo sosedo Finsko v prvih mesecih vojne v Ukrajini iz varnostnih razlogov odločila, da vstopi v severnoatlantsko zavezništvo in se s tem odpove še zadnjim ostankom politike nevtralnosti.

Zaradi visoke razvitosti in kompatibilnosti njunih vojska z Natom, so bile ovire za vstop obeh držav predvsem politične. Z največjimi težavami se je soočila Švedska. Dokončno potrditev njene prošnje je poleg Madžarske dolgo ovirala tudi Turčija. Uradna Ankara je konec prejšnjega meseca vendarle popustila in odobrila članstvo Švedske v Natu, kar je še dodatno povečalo pritisk na madžarske oblasti.

»Preden spustimo novega člana v zavezništvo, moramo najprej rešiti medsebojne spore,« je Orbán med današnjim zasedanjem parlamenta poskušal argumentirati dolgo odlašanje z ratifikacijo švedskega pristopnega protokola. Uradna Budimpešta je kot razlog za to navajala švedsko zunanjo politiko oziroma pogoste kritike na račun kršitev vladavine prava na Madžarskem.

Državi sta skupni jezik končno našli med obiskom švedskega premiera Ulfa Kristerssona v Budimpešti prejšnji teden. Kristersson in Orbán sta poleg strinjanja o pomenu nadaljnje krepitve vezi sklenila tudi vojaški posel, na podlagi katerega bo Madžarska lahko kupila štiri nove lovce Gripen C, ki jih proizvaja švedski Saab.