London obtožil Moskvo, da hoče v Ukrajini na oblasti proruskega voditelja

Velika Britanija je obtožila Rusijo, da namerava v Ukrajini na čelo države postaviti proruskega predsednika. London tudi trdi, da so ruski obveščevalci že navezali stik s številnimi ukrajinskimi politiki. Moskva je trditve že zavrnila kot dezinformacije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Britansko zunanje ministrstvo je v soboto zvečer objavilo, da ima podatke, da namerava ruska vlada v Kijevu na čelo države postaviti proruskega voditelja ter da bi lahko bil potencialni kandidat nekdanji ukrajinski poslanec Jevgenij Murajev. Dodali so, da so bili nekateri, ki so bili v stiku z ruskimi obveščevalci, »pred kratkim vključeni v načrte za napad na Ukrajino«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Murajev je izgubil mandat v ukrajinskem parlamentu, ko njegovi stranki na volitvah leta 2019 ni uspelo preseči petodstotnega praga za vstop v ukrajinski parlament. Je lastnik ukrajinske televizijske postaje Naš, ki si jo regulatorji prizadevajo zapreti že od lani in jo obtožujejo, da predvaja prorusko propagando.

FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

Brez objave dokazov za trditve

London je poleg Murajeva navedel še štiri ukrajinske politike, to so nekdanja predsednika ukrajinske vlade Mikola Azarov in Sergij Arbuzov, bivši vodja urada predsednika države Andrij Klujev ter nekdanji namestnik sekretarja ukrajinskega nacionalnega sveta za varnost in obrambo Vladimir Sivkovič.

Britansko zunanje ministrstvo sicer ni objavilo drugih podrobnostih o dokazih za svoje trditve. Je pa britanska ministrica za zunanje zadeve Liz Truss dejala, da objavljene informacije osvetljujejo obseg ruskih dejavnosti, katerih namen je podreditev Ukrajine, in so vpogled v način razmišljanja Kremlja.

»Rusija mora umiriti razmere, končati svoje kampanje agresije in dezinformacij ter slediti poti diplomacije,« je še pozvala britanska ministrica.

Washington zaskrbljen

V Washingtonu je tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost Emily Horne v odzivu na domnevno rusko zaroto dejala, da je to »zelo skrb vzbujajoče«. »Ukrajinski narod ima suvereno pravico, da odloča o lastni prihodnosti,« je dejala in dodala, da ZDA podpirajo demokratično izvoljene partnerje v Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je kasneje glede opozoril Londona o ruskem vmešavanju dejal, da ZDA že tedne opozarjajo na tovrstno taktiko. V pogovoru za ameriško televizijo CNN je danes pojasnil, da je tako obnašanje del ruske »zbirke orodja«. Rusija poskuša destabilizirati Ukrajino, da bi strmoglavila vlado v Kijevu, je opozoril.

Blinken je Rusiji v primeru invazije na Ukrajino znova zagrozil s hudimi posledicami. Pri tem je zavrnil možnost, da bi obsežne sankcije proti Moskvi uvedli že pred morebitno rusko agresijo proti Ukrajini, saj bi se s tem po njegovem zmanjšal »odvračalen učinek« sankcij. »Ko je govor o sankcijah, je njihov namen odvrniti rusko agresijo. Če bi jih uvedli zdaj, bi izgubili odvračalni učinek,« je pojasnil na vprašanje novinarke CNN.

Moskva je trditve Londona zavrnila kot dezinformacije in pozvala London, naj »neha širiti neumnosti«. Rusko zunanje ministrstvo je na twitterju objavilo, da so dezinformacije, ki jih širi britanska vlada, še en znak, da so »članice Nata pod vodstvom anglosaksonskih narodov tiste, ki stopnjujejo napetosti okoli Ukrajine«.

Papež Frančišek poziva k molitvi

Papež Frančišek je glede na napete odnose med Rusijo in Zahodom zaradi Ukrajine danes izrazil zaskrbljenost za mir v tej državi in varnost v Evropi. Predlagal je, naj bo v sredo dan molitve za mir. »Z veliko zaskrbljenostjo spremljam naraščajoče napetosti, ki grozijo, da bodo zadale nov udarec miru v Ukrajini in ogrozile varnost na evropski celini, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice,« je dejal po današnji molitvi angelskega čaščenja na Trgu sv. Petra v Rimu. Pri tem je »vse ljudi dobre volje« pozval k molitvi, da bi bila »vsaka politična akcija in pobuda v službi bratstva, in ne političnih interesov«.

Nemški viceadmiral odstopil

Visoki predstavnik nemške vojske je izzval razburjenje s svojimi izjavami o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in Ukrajini, zaradi česar je moral zapustiti položaj. Poveljnik nemške mornarice Kay-Achim Schönbach je namreč v luči trenutnih napetosti med Rusijo in Zahodom izrazil razumevanje za Putina. Njegove izjave odmevajo tudi v Ukrajini.

Viceadmiral Schönbach je sredi povečanih napetosti med Rusijo in zahodnimi silami med svojim obiskom v Indiji izrazil razumevanje za ruskega predsednika, ki da si zasluži spoštovanje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Kar si v resnici želi (Putin), je enakovredno spoštovanje. In, moj bog, nekomu izkazati spoštovanje ne stane skoraj nič, ne stane nič. Če bi mene vprašali – preprosto mu je izkazati spoštovanje, ki ga zahteva in si ga verjetno tudi zasluži,« je dejal po navedbah DPA.

Schönbach je po spornih izjavah podal odstop s položaja inšpektorja, ki je pristojen za vodenje mornarice v nemški vojski. V soboto zvečer je dejal, da njegove »nepremišljene izjave« preveč obremenjujejo njegov položaj. Obrambno ministrstvo v Berlinu se je medtem distanciralo od Schönbachovih izjav in sporočilo, da so ga zamenjali »na lastno prošnjo«. Na položaju ga bo začasno zamenjal kontraadmiral Jan Christian Kaack.

Schönbachove izjave so odmevale tudi širše. Ukrajinska vlada je na pogovor na zunanje ministrstvo povabila nemško veleposlanico v Kijevu Anko Feldhusen. Schönbach je izrazil mnenje tudi glede Kitajske, v kateri vidi večjo grožnjo. »Tudi mi, Indija, Nemčija, potrebujemo Rusijo, ker potrebujemo Rusijo proti Kitajski,« je še dejal.