V nadaljevanju preberite:

Pozivi Moskve k drastičnim spremembam evropske varnostne arhitekture za Andersa Fogha Rasmussena, šefa severnoatlantskega zavezništva med letoma 2009 in 2014, ki se danes preživlja kot vodja svoje svetovalne družbe, niso nič novega. Nekatere od ruskih zamisli je prvič slišal že pred več kot desetletjem, ko jih je Nato tudi jasno zavrnil. Nekdanji danski premier, ki je svetoval tudi nekdanjemu ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku, je prepričan, da zavezništvo, sploh pri odzivanju na najbolj sporne zahteve Kremlja, tudi tokrat nima druge izbire.

Jutri bomo priča še enemu krogu diplomacije med Združenimi državami Amerike in Rusijo, ko se bosta v Ženevi srečala ameriški državni sekretar Anthony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kako gledate na dosedanji potek teh pogovorov?

Kaže, da se bo dialog nadaljeval, in to kljub zelo velikim napetostim. Na meji z Ukrajino je več kot 100.000 ruskih vojakov, ki predstavljajo resnično grožnjo. Hkrati smo soočeni z zelo resnimi ruskimi zahtevami. Vsekakor je pozitivno, da pogovori še potekajo, čeprav se o eni ruski zahtevi ne moremo pogajati, in sicer, da bi imel Vladimir Putin pravico veta nad vsakršno nadaljnjo širitvijo Nata. To je povsem nesprejemljivo in to smo tudi povedali Rusom. Pogajanja so sicer tudi odraz ruskih ambicij, da bi ustvarjali delitve med Evropo in ZDA. Rusija je vztrajala pri neposrednem dialogu z ZDA in ga tudi dobila. Toda ZDA so k sreči ohranile dialog z Evropejci pred temi srečanji in po njih. A vse skupaj je vseeno signal, da je Evropa prešibka in da se mora začeti postavljati zase.