London izgubil nadzor nad brexitom

Dramatičen razplet glasovanja o dogovoru z EU je končno potrdil pomembno vlogo britanskega parlamenta v procesu izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, hkrati pa državo popeljal nevarno blizu izstopu brez dogovora.

To je eden redkih sklepov, ki jih je mogoče narediti po včerajšnjem glasovanju, ki se bo v britansko politično zgodovino vpisalo predvsem kot trenutek, ko je konservativna vlada Therese May dokončno izgubila nadzor nad brexitom. »Parlament se je izrekel in vlada ga bo poslušala,« so bile prve besede, ki jih je britanska premierka izrekla po objavi izida glasovanja, na katerem je bila hudo poražena. Toda kaj natanko pomenijo, ni vedel nihče, niti oseba, ki jih je izgovorila. »Jasno je, da parlament nasprotuje ločitvenemu sporazumu. Toda današnji izid nam ne pove nič o tem, kakšno alternativo podpira. Ravno tako nam ne pove, kako – če sploh – namerava upoštevati odločitev britanskih volivcev na referendumu,« je poudarila britanska premierka in s tem ponazorila dilemo, pred katero se je znašla njena vlada in z njo država.

Moč argumenta

Včerajšnje glasovanje je britanska vlada poskušala uokviriti kot izbiro med ločitvenim sporazumom, izstopom brez dogovora in preložitvijo ali celo preklicem brexita. Premierka je evroskeptične poslance konservativne stranke opozorila, naj ne računajo na to, da bo zavrnitev sporazuma avtomatično vodila v izstop države iz EU brez dogovora in da v tem primeru obstaja resna nevarnost, da brexita na koncu sploh ne bi bilo. Moč njenega argumenta so na koncu ublažili znaki, da bi zavrnitvi sporazuma v parlamentu pred uresničitvijo omenjenih scenarijev najprej lahko sledil nov krog pogajanj med britansko vlado in EU. Čeprav so evropski voditelji v zadnjih mesecih vztrajali, da poseganje v pravno zavezujoči ločitveni sporazum in nezavezujočo politično deklaracijo o prihodnjih odnosih ne pride v poštev, so nekateri, med njimi nemški zunanji minister, pred glasovanjem v britanskem parlamentu vendarle priznali, da nadaljnja pogajanja niso izključena.

Problematični prihodnji odnosi

Tudi če to drži, ni nujno, da bosta London in Bruselj na koncu dosegla sklep oziroma kompromis, ki bi zadovoljil večino britanskih poslancev, ki si želijo predvsem večje jasnosti glede narave prihodnjih odnosov z EU.

Kot poudarjajo strokovnjaki, pogajanja o tem za zdaj niso bila mogoča. »Unija je v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe vztrajala, da se ni možno pogajati o prihodnjih odnosih, dokler Združeno kraljestvo uradno ne izstopi iz EU. To pomeni, da vlada parlamentu ni mogla ponuditi nikakršnih zagotovil o tem, kakšni bodo v prihodnosti trgovinski odnosi z EU27, medtem ko je kontroverzno varovalo za preprečitev nastanka meje na Irskem prevzelo zelo velik pomen,« je položaj za Delo pojasnil David Shields, analitik in specialist za brexit iz možganskega trusta Open Europe. »Bistveno je, da si parlament želi drugačne razprave od tiste, ki jo je imel do zdaj.«

Če britanski parlament do 29. marca ne prejme odgovorov na svoja vprašanja oziroma če se ne poenoti o ustrezni alternativi za ločitveni sporazum, ki ga zagovarja vlada, bo Združeno kraljestvo iz EU najverjetneje izstopilo brez dogovora. Takšen scenarij bi po mnenju večine analitikov lahko imel potencialno katastrofalne posledice tako za otoško kot za evropsko gospodarstvo, poleg tega pa bi lahko ogrozil tudi varnostno sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU.

Borba za obstoj

Morebitni padec vlade Therese May bi verjetno še povečal verjetnost kaotičnega razpleta. Tako kot že velikokrat do zdaj se bo premierka danes borila za svoje politično preživetje. Vodja opozicije Jeremy Corbyn je takoj po objavi izida včerajšnjega glasovanja sprožil postopek za izglasovanje nezaupnice vladi, o kateri bi parlament lahko odločal že danes.



Uspeh nezaupnice je negotov, saj manjšinska konservativna vlada, kot kaže, še vedno uživa podporo severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP), čeprav so vsi njihovi poslanci, skupaj s 118 konservativci, včeraj glasovali proti ločitvenemu dogovoru z EU.

Če vlada obstane, bo Downing Street takoj začel pogovore z opozicijskimi strankami o tem, kakšen izstopni dogovor bi bile pripravljene podpreti. Rezultat teh pogovorov bo v najboljšem primeru poudaril potrebo po ponovnem odprtju pogajanj o brexitu z EU, v najslabšem primeru pa pokazal, da se parlament o pogojih britanskega izstopa ni sposoben poenotiti. Pri iskanju rešitve bo še kako pomembna vloga EU, ki je poseganju v ločitveni sporazum do zdaj nasprotovala.