Leto 2018 bo četrto najtoplejše

Temperature, ki so jih letos izmerili po svetu, bodo leto 2018 najverjetneje uvrstile na četrto mesto lestvice najtoplejših, so pri Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov, zapisali v najnovejšem poročilu, v katerem znova opozarjajo na nujnost ukrepanja proti globalnemu segrevanju.

Poročilo so izdali pred konferenco o podnebnih spremembah OZN, ki se bo v poljskih Katovicah začela prihodnji ponedeljek, v njem pa zapisali, da je bilo v zadnjih 22 letih kar 20 najtoplejših let. Zadnja štiri od leta 2015 dalje so bila nasploh najtoplejša.

»Trend segrevanja planeta je jasen in kontinuiran,« je na sedežu Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi novinarjem ob objavi poročila povedal njegov generalni sekretar Petteri Taalas. Poročilo kaže, da je bila povprečna globalna temperatura na Zemlji v prvih desetih letošnjih mesecih za skoraj stopinjo višja od povprečja v predindustrijski dobi. To postavljajo med leti 1850 in 1900.

Zadnja generacija, ki lahko kaj stori

»Vredno je znova ponoviti, da smo prva generacija ljudi, ki polno razumemo podnebne spremembe, in hkrati zadnja, ki lahko glede tega kaj stori,« je še povedal Taalas. Z rekordnimi stopnjami prisotnosti toplogrednih plinov v atmosferi, ki so najbolj odgovorni za spremembe, se bodo morda temperature do konca stoletja dvignile za tri do pet stopinj, v primeru izkoriščanja vseh razpoložljivih fosilnih goriv pa še bistveno bolj.

V Katovicah sicer na srečanju COP24 pričakujejo delegacije iz skoraj 200 držav, z njim si prizadevajo nadaljevati usmeritve pariškega sporazuma iz leta 2015 oziroma znova aktualizirati sporazum, od katerega je več držav – najodmevneje ZDA – odstopilo.

»Vsak delček stopinje Celzija, ki kaže na segrevanje, vpliva na zdravje človeka in na njegov dostop do hrane in vode, na izumiranje živali in rastlin, na preživetje koralnih grebenov in življenja v morju,« je dodala namestnica generalnega sekretarja Svetovne meteorološke organizacije Elena Manaenkova. »Vpliva na hitrost taljenja ledenikov, zaloge vode in prihodnost nizkih otokov ter obmorskih skupnosti.«