»Le sanjači verjamejo, da je begunska kriza mimo«

Avstrijska vlada se je danes odločila, da bo podaljšala nadzor na meji. Notranji minister Herbert Kickl, ki prihaja iz skrajno desne stranke avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), je na sredini seji v avstrijskem parlamentu sporočil, da bo novico v par tednih sporočil tudi Evropski komisiji. »Nadzor na meji je nujno potreben za višjo raven varnosti avstrijskega prebivalstva,« je pojasnil na parlamentarni seji ter dodal: »Od urejenega stanja smo oddaljeni svetlobna leta.«

Tudi predstavnik avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Werner Amon je poudaril pomen avstrijskega parlamenta in varovanja državnih mej glede na trenutno stanje Evrope. Slednje je po njegovih besedah »obžalovanja vredno, a nujno.«
Kickl je prisotnim zagotovil, da lahko državne meje varujejo po lastnih merilih ter da nihče ne sme posegati v suverenost državnih pravic. Dodal je še, da »le sanjači verjamejo, da je begunska kriza že mimo.«



Zahvaljujoč novi avstrijski vladi in njeni restriktivni azilni politiki je Kicklova zahteva dvignila zgolj malo prahu. Mandatar ljudske stranke Amon je poudaril, da se rešitev migrantske problematike lahko išče le v okvirih celotne Evrope. Potrebujejo namreč učinkovito varovanje zunanjih meja EU, dokler slednje ni vzpostavljeno pa se meje lahko nadzoruje tudi na državni ravni.

Avstrija sedaj prehod čez meje po podatkih Evropske unije nadzira od septembra 2015. V središču pozornosti so bili do sedaj predvsem prehodi na meji s Slovenijo in Madžarsko. Brez posredovanja sporočila Evropski komisiji o nadaljevanju nadzora pa bi se nadzor na meji moral prenehati z 11. novembrom 2018.



Na schengenskem območju poleg Avstrije nadzor izvajajo še Švedska, Danska, Nemčija, Francija ter Norveška, ki pa ne sodi v Evropsko unijo. Države mejni nadzor izvajajo iz varnostnih razlogov, ki so sledili begunski krizi.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos je sicer že pred tedni izrazil željo, da bi se tovrstni nadzor na mejah Evropske unije kar se da hitro odstranilo.