Kristalina Georgieva: Iz bolgarske vasi na svetovni finančni vrh

Z mesta številka dva v Svetovni banki na položaj številka ena v Mednarodni denarni sklad (IMF) – takšno napredovanje se obeta kandidatki za izvršno direktorico (IMF) Kristalini Georgievi (65). To ni naključje, že od prej ima odlične reference, izkušnje in osebne zveze. Med drugim je bila dvakratna evropska komisarka, med 2010–2014 je bila zadolžena za mednarodno sodelovanje in humanitarno pomoč, v postkriznih letih 2014–2016 pa tudi podpredsednica Junckerjeve evropske komisije in komisarka, zadolžena za proračun.

Bolgarska ekonomistka z doktorsko disertacijo na še zdaj zelo aktualno temo zaščite okolja in gospodarske rasti v ZDA je mednarodno pot začela v Svetovni banki leta 1993. Njeno področje so bile razvojne in okoljske teme, upravljanje z naravnimi viri in vzdržna rast; z vztrajnostjo in ambicioznostjo je v Svetovni banki hitro napredovala, najprej na mesto mesto direktorice, zadolžene za Rusijo, nato na položaj podpredsednice.

Mednarodne izkušnje je unovčila kot evropska komisarka, ko je organizirala pomoč za žrtve naravnih nesreč na Haitiju, Čilu, Pakistanu in drugje po svetu – in verjetno bo to eden od njenih adutov, ko bo iskala podporo za imenovanje zunaj Evrope.

Prva Vzhodnoevropejka na svetovnem vrhu

Georgieva je sicer precej aktivna tudi na družbenih medijih. »Moji stari starši so imeli zelo skromno izobrazbo. Moji starši so končali srednjo šolo. V širši družini sem bila prva z doktoratom. Iz vasi v Bolgariji na položaj glavne izvršne direktorice Svetovne banke – to kaže, kakšne so priložnosti!« je tvitnila konec maja in zraven dodala porumenelo družinsko fotografijo, skupaj ključnikom #PrevzemitePriložnost, ki ponazarja novo marketinško filozofijo Svetovne banke, namenjeno državam v razvoju.

Georgieva, ki se je javno zahvalila za podporo bolgarskim oblastem in premierju Bojku Borisovu, je zdaj na dobri poti, da postane prva oseba iz držav Vzhodne, postkomunistične Evrope na tako visokem položaju v eni od ključnih svetovnih organizacij.

»Še ena zmaga za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki spreminja obraz mednarodnih inštitucij,« pa je njeno nominacijo na tviterju pokomentiral urednik vplivnega Financial Timesa Lionel Barber. Res so se v zadnjem času zgostile tri strateško pomembne kadrovske odločitve na najvišji mednarodni ravni, ki napoveduje obdobje močnih in vplivnih dam. Kandidatka za novo izvršno direktorico IMF bo tem mestu bo nasledila Francozinjo Christine Lagarde, ki jeseni prevzema krmilo Evropske centralne banke, na čelo evropske komisije pa je bila imenovana Ursula von der Leyen.

Dokončna odločitev oktobra

Georgieva je kompromisna evropska kandidatka za prvi fotelj v IMF, ki je doslej po nenapisanem pravilu in v skladu z brettonwoodsko delitvijo sveta vedno pripadal nekomu iz Evrope, medtem ko je predsedovanje Svetovni banki rezervirano izključno za državljane ZDA. Taka ekskluzivistična in zgolj bipolarna delitev funkcij v ključnih svetovnih inštitucijah, ki seveda ne upošteva novih, spremenjenih razmerij gospodarske in politične moči v globaliziranem svetu, je sicer že nekaj časa pod udarom kritikov iz Azije in Afrike, ki zahtevajo večji vpliv na odločanje in kadrovanje.

Končno odločitev, kdo bo vodil Mednarodni denarni sklad, bodo predstavniki 189 držav članic sprejeli čez slaba dva meseca, 4. oktobra, torej tik pred začetkom letnega zasedanja v Washingtonu.