Kri in korupcija v sojenju razvpitemu El Chapu

New York – Sinova izdaja očeta, do skrajnosti korumpirana država, kjer tudi predsednik prejema velikanske podkupnine, goli beg zločinskega šefa skozi predore pod banjo, ljubice, ki so postale preprodajalke drog ... Newyorško sojenje Joaquínu Guzmánu Loeri, vodji zločinske mehiškega kartela Sinaloa, bi lahko bilo gledališki maraton tragikomedij, če ne bi bilo tako prepojeno s krvjo tisočih.

Že dva meseca se na zveznem sodišču v Brooklynu štiri dni na teden vrstijo priče in razkrivajo osupljive podrobnosti o delovanju največjega kartela mehiškega podzemlja in njegovih povezavah s policijo, vojsko in politiko. Osrednja nit je življenjska pot El Chapa (»malega«, kot je bil Guzmán znan zaradi svoje nizke rasti), ki se je iz revnih začetkov v gorovju mehiške zvezne države Sinaloa povzpel na zločinski vrh in postal eden najbogatejših in najbolj okrutnih preprodajalcev drog na svetu. Dvakrat mu je uspelo pobegniti iz mehiških zaporov, po tretji aretaciji pred tremi leti so ga izročili ameriškemu pravosodnemu sistemu, kjer mu sodijo za tihotapljenja in preprodaje drog v ZDA ter vodenja zločinske organizacije. Proces naj bi trajal vsaj še mesec dni, morda tudi dlje, že doslej pa so na plan prišla osupljiva pričanja. Vrsta priprtih kriminalcev je podrobno opisala delovanje podzemnega sveta, doslej najbolj odmevna je obtožba, češ da je donedavni mehiški predsednik Enrique Peña Nieto prejel sto milijonov dolarjev podkupnine.


 

Dolarji za predsednike

Pričanja so razkrila globoko prepredenost Mehike s korupcijo, ki sega na vse ravni in v vse pore družbe. Kolumbijski tihotapec drog Alex Cifuentes, ki o sebi trdi, da je bil »leva in desna roka« Guzmána, je obtožbe prejšnji teden povzdignil na sam vrh, po njegovih besedah se je najbolj iskani mehiški zločinec leta 2012, ko se je skrival pred oblastmi, menda začel pogajati z Nietom, da ga v zameno za podkupnino prenehajo tako vneto preganjati. Predsednik je menda zahteval kar 250 milijonov dolarjev, trgovec z drogami pa je menda ceno zbil na sto milijonov. Podobno je v korupcijo vpletel tudi njegovega predhodnika Felipeja Calderóna, ki je med krvavo vojno mehiškega podzemlja domnevno prejemal podkupnino od Guzmánovih zagrizenih nasprotnikov iz kartela Beltrán-Leyva. O umazanosti mehiškega političnega vrha se je govorilo že na začetku sodnega procesa v novembru, ko je pred poroto pričal Jesus Zambada García. Ta je brat Ismaela Zambade Garcíe, El Chapovega partnerja in po trditvah obrambe resničnega vodje kartela, ki se je menda ves čas skrival za Guzmánom.

Jeseni se je razvedelo, češ da je Jesus Zambada med zaslišanjem povedal, da mu je brat ukazal podkupiti »izvoljenega predsednika«. Toda ameriška vlada je zadnji hip preprečila obrambi, da bi zaslišanje izpeljala do konca, kar je povzročilo precejšnje ogorčenje. Predvsem pa ni odgovoril na vprašanje, kdo je »izvoljeni predsednik«, Nieto ali morda celo njegov sedanji naslednik Andrés Manuel López Obrador, ki že leta pridiga o razbohoteni korupciji v državi. Pričanja zakrnelih kriminalcev je vedno treba jemati z zrnom soli, toda kljub temu je Amlu – kot je Obradorjev vzdevek po začetnicah njegovega imena – ponudilo priložnost, da začne obsežno protikorupcijsko preiskavo. Le da te najbrž ne bo, saj je že v svojem prvem predsedniškem nagovoru dejal, da ne bo brskal po preteklosti, »Mehika naj začne znova«. Toda v državi, kjer po podatkih nevladne organizacije Mehičani proti korupciji in nekaznovanosti skoraj 90 odstotkov kriminalnih dejanj sploh ni prijavljenih, jih le malo verjame, da bodo res obrnili nov list.

Bencinski posel

Ob sodnem spektaklu v New Yorku zločinsko podzemlje deluje naprej. Sicer to delovanje morda ni tako odlično organiziran stroj, kot se je zdelo doslej, ampak nenehen boj za oblast med različnimi skupinami, toda zdi se skoraj neustavljivo. Medtem ko droge še vedno skoraj nemoteno napajajo vse bolj omame lačen ameriški trg, se Obrador sooča z novo težavo, saj so karteli pod svoje okrilje vzeli huachicolerose, tatove, ki vrtajo cevovode in iz njih kradejo gorivo.

Nevarno početje (v petek je v eksploziji umrlo 73 ljudi) je postalo milijardo dolarjev vreden posel, boj proti njemu povzroča pomanjkanje goriva in vrste na črpalkah, kljub temu da ima država dovolj bencina, državni naftni trgovec Pemex pa se zadnja leta sooča z izgubo. Hkrati je bencin nov nasilni spodbujevalec že tako krvavih spopadov zaradi drog in orožja, v katerih je samo v zadnjih desetih letih umrlo že več kot dvesto tisoč Mehičanov. V New Yorku se medtem nadaljuje serija prič, nazadnje je nesojeni prestolonaslednik kartela Vicente Zambada Niebla podrobno razkril, kako deluje organizacija njegovega očeta.