Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Kongres v ognju zaradi notranjih sovražnikov

Stavba, v kateri poslujejo predstavniki ameriškega ljudstva, je v zgodovini doživela več napadov.
Trumpovi podporniki niso prvi »notranji sovražniki«, ki so si za tarčo izbrali Kapitolski grič. FOTO: Saul Loeb/AFP
Trumpovi podporniki niso prvi »notranji sovražniki«, ki so si za tarčo izbrali Kapitolski grič. FOTO: Saul Loeb/AFP
7. 1. 2021 | 19:20
7. 1. 2021 | 19:46
5:22
Kapitolski grič, ki predstavlja steber ameriške demokracije, so požgali Britanci, hotela ga je uničiti Al Kaida. A v zgodovini njegovega obstoja so največ napadov nanj pripravili »notranji sovražniki«.

Nasilni obračuni z demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti v ZDA niso nekaj novega. Kar štiri ameriške predsednike, Abrahama Lincolna leta 1865, Jamesa Garfielda (1881), Williama McKinleyja (1901) in Johna F. Kennedyja (1963), so umorili v času, ko so bili na položaju. Od 4. julija 1776, ko so se rodile ZDA, je bilo ubitih tudi petnajst poslancev predstavniškega doma in senatorjev, med njimi tudi newyorški senator in brat umorjenega predsednika Robert F. Kennedy. A čeprav se je v zgodovini pripetilo več napadov na kongresno poslopje, doslej še nobenega predstavnika ameriškega ljudstva niso ubili na Kapitolskem griču. Ti so nekoč umirali v dvobojih, v sodobnejših časih pa so v večini postali žrtve atentatorjev na javnih

image_alt
Vtis o potvorjenih volitvah ne bo izginil
prireditvah.
 

Nemški dinamit


Ameriški kongres je vsekakor daleč največji napad doživel leta 1814, ko so britanski vojaki med vojno, ki je izbruhnila med nekdanjimi kolonialističnimi vladarji in takrat manj kot 40 let starimi ZDA, uničili in delno zažgali poslopje, ki je bilo v prvotni izvedbi postavljeno leta 1800. V prejšnjem stoletju so odmevali napadi, ki so jih pripravili »notranji sovražniki«, pa čeprav so nekateri imeli tudi močne tuje povezave. Med te vsekakor lahko štejemo nekdanjega profesorja nemščine na harvardski univerzi Ericha Münterja, ki se je po umoru žene pod lažnimi imeni skrival po vsej državi, potem pa je julija 1915 v senatne prostore kongresa v kovčku pretihotapil tri palice dinamita. Eksplozija, ki je odjeknila nekaj ur za tem, je povzročila škodo, a ni terjala človeških žrtev, o povzročitelju, ki je kasneje v zaporu menda naredil samomor, pa so ugotovili, da je bil fanatičen nemški vohun, ki se je hotel senatorjem maščevati za ameriško pomoč in prodajanje orožja nemškim sovražnikom.

Pobesneli Trumpovi privrženci so prekinili potrjevanje Bidnove zmage. FOTO: Shannon Stapleton/Reuters
Pobesneli Trumpovi privrženci so prekinili potrjevanje Bidnove zmage. FOTO: Shannon Stapleton/Reuters

 

Portoriški streli in levičarske bombe


Precej bolj nevaren napad so marca 1954 izvedli štirje borci za portoriško neodvisnost, ki so si za tarčo izbrali predstavniški dom. Na balkonu za obiskovalce so razvili zastavo Portorika in začeli streljati po kongresnikih, ki so takrat ravno razpravljali o novem priseljenskem zakonu. Pet poslancev je bilo ranjenih, a so vsi preživeli. Storilce so obsodili na dosmrtno ječo, vendar jih je četrt stoletja po napadu ameriški predsednik Jimmy Carter pomilostil.

Leta 1971 so v moškem stranišču v senatnem delu poslopja bombo podstavili pripadniki razvpite skupine Weather Underground, ki si je ime sposodila iz znane pesmi Boba Dylana Subterranean Homesick Blues, v kateri slavni kantavtor govori o tem, da ne potrebuješ napovedovalca vremena, če hočeš ugotoviti, v katero smer piha veter. Ker protestniki proti vojni v Vietnamu in ameriškim napadom na Laos niso hoteli človeških žrtev, so pol ure pred eksplozijo po telefonu obvestili oblasti o podstavljeni bombi. Prostore so uspešno evakuirali, škode pa je bilo za okoli 300.000 dolarjev. »Vremenarji« so po tem šli v podzemlje in delali sramoto zveznemu policijskemu uradu FBI, pred katerim so se skoraj desetletje uspešno skrivali.

image_alt
Predsedniki ne jokajo


Tudi v eksploziji bombe, ki so jo novembra 1983 v znak protesta proti ameriški vojaški navzočnosti v Libanonu in Grenadi pred vhodom v senat podtaknili »pacifisti« iz skupine Enota oboroženega upora (Armed Resistance Unit), ni bil nihče ubit ali ranjen. Le škode je bilo za okoli četrt milijona dolarjev. Dve leti kasneje so aretirali sedem pripadnikov te marksistične in komunistične skupine in jih poleg kongresnega obtožili še nekaterih drugih bombnih napadov na ameriške vojaške objekte.
 

Rešitev pred Al Kaido


Po tej podstavljeni bombi so zelo zaostrili varnostne ukrepe in za obiskovalce zaprli nekatere prej javno dostopne prostore. Od takrat resnejših napadov na Kapitolski grič ni bilo. Enega so julija 1998 preprečili kongresni policisti, v strelskem obračunu z mentalno obolelim fanatikom, ki je imel podobne svetovne nazore in sovraštvo do zveznih oblasti kakor včerajšnji napadalci, pa sta dva umrla. Enemu je tik pred smrtjo še uspelo raniti in zaustaviti napadalca. Podobni junaki so bili nemara tudi letalski potniki, ki so se 11. septembra 2001 uprli štirim ugrabiteljem, terorističnim pripadnikom Al Kaide. Zaradi spopada je letalo strmoglavilo v Pensilvaniji, po ugotovitvah preiskovalcev pa je bil njegova dejanska tarča najbrž prav Kapitolski grič.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine