Komét -a

V teh dneh je pri nas na obisku komet C/2020 F3, imenovan tudi Neowisov komet, ki so ga z Nasinim teleskopom Wise (ime je iz kratice za Wide-field Infrared Survey Explorer 'širokokotni infrardeči raziskovalec pogleda') v okviru programa Neowise (prve tri črke sicer aludirajo na grški pridevnik néos 'nov', a so v resnici kratica za near-Earth objects 'predmeti v bližini Zemlje') odkrili 27. marca letos. Zemljo je obiskal bogvekaterič v času njene zgodovine in morda petnajstič v času vzpona homo sapiensa.

Komet z dolgim, ozkim in rastočim repom in z dolgim, ozkim in padajočim e-jem, ki izvira iz grškega dolgega, širokega in rastočega e-ja v besedi komḗtēs. Ta je starim Grkom pomenila isto kot nam danes pomeni komet, imela pa je tudi še prvotni pridevniški pomen 'dolgolas', saj je to tvorjenka iz grškega samostalnika kómē, ki je v antiki pomenila in sodobnim Grkom še danes pomeni 'lasje'.



Po starem se je kometu reklo repata zvezda ali kratko repatica. Pline, ione in prah, ki se vlečejo za kometovim jedrom, so Grki videli kot dolge lase, severneje v Evropi pa jih imamo za rep.

In kdo bo Neowisovo repatico opazoval čez 6700 let, ko bo domnevno spet obiskala gorati in vodnati modri planet? Zelo verjetno repate in krilate živali. Manj gotova pa se zdi usoda opicam podobnega človeka, ki s svojimi sovrstniki, drugimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter naravo sploh, kolikor globoko in visoko le doseže, v vsej svoji modrosti ravna tako zverinsko kot nobena zver in tako oslovsko kot noben osel.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Marko Snoj.