ZDA ne bodo uvedle carin za Kolumbijo

Kolumbija je v nedeljo po kratkotrajnem sporu z ZDA privolila v sprejetje svojih deportiranih državljanov, potem ko ji je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z ostrimi ukrepi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Javni spor je nastal po tem, ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro v nedeljo javno naznanil, da ni dovolil pristanka dvema ameriškima vojaškima letaloma z deportiranci, češ da gre za nedostojanstven način izgona.

Evropski voditelji pri prepričevanju Trumpa stavijo na Giorgio Meloni

Povišane carine

Trumpa je to razjezilo in je na svojem družbenem mediju Truth Social zapisal, da uvaja 25-odstotne carine na uvoz iz Kolumbije, ki bodo v tednu dni povišane na 50 odstotkov.

Napovedal je tudi ostrejše carinske preglede tovora iz Kolumbije, finančne sankcije in vizumske omejitve. Dodal je, da so ti ukrepi šele začetek.

Čas je za geslo Naredimo Evropo spet veliko

Petro mu je vrnil z najavo lastnih carin, a nato vendarle popustil. Njegov zunanji minister Luis Gilberto je med večerno novinarsko konferenco povedal, da sta se strani sporazumeli glede vračanja migrantov.

Po navedbah Bele hiše je Kolumbija privolila v brezpogojno sprejetje svojih državljanov brez ustreznih dokumentov za bivanje v ZDA. Trump je nato umaknil grožnjo s carinami, medtem ko se bo izdajanje novih vizumov na ameriškem veleposlaništvu v Bogoti nadaljevalo šele po pristanku prvega letala z deportiranci.

Trump je umaknil grožnjo s carinami, izdajanje novih vizumov na ameriškem veleposlaništvu v Bogoti pa se bo nadaljevalo šele po pristanku prvega letala z deportiranci. FOTO: Jennifer Gauthier/Reuters

Pred Kolumbijo je tudi Brazilija izrazila protest zaradi neprimernega ravnanja z njihovimi državljani ob deportacijah iz ZDA. Migranti so bili namreč na letu v domovino vklenjeni, kar po mnenju Brazilije predstavlja očitno neupoštevanje človekovih pravic.

Po navedbah neimenovanih virov za več ameriških medijev pa je Mehika prejšnji teden zavrnila pristanek enega takšnega vojaškega letala iz ZDA. Kasneje so menda več izgonov izvedli na civilnih letalih.

Ob radikalnejših ukrepih pozvala k sestanku

Predsednica Hondurasa Xiomara Castro je v luči radikalnejših ukrepov ZDA pozvala k nujnemu sestanku Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).

Deportacijski leti niso novost, kot navaja AFP, pa je nova ameriška vlada za ta namen začela koristiti vojaška letala, med drugim je vsaj en tak polet izvedla na relaciji med ZDA in Gvatemalo.

V skladu s Trumpovimi obljubami iz ZDA te dni poročajo o okrepljenih dejavnostih zvezne agencije za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju (ICE), ki je zadolžena za prijetje tujcev brez zakonitih pogojev za bivanje v državi.