V nadaljevanju preberite:

Evropski voditelji se ne bojijo le morebitne trgovinske vojne, temveč tudi tega, da bi Trump lahko sklenil dogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o usodi Ukrajine, ne da bi upošteval varnostne pomisleke stare celine in da bi zavrnil zaveznike Nata, ki ne bodo povečali obrambnih izdatkov.

Italija je na tem področju še posebej izpostavljena Trumpovemu gnevu, saj ni dosegla cilja dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke za zvezo Nato do leta 2024. Ameriški predsednik je Rimu do zdaj glede tega rad pogledal skozi prste. A pred kratkim je novinarjem dejal, da je tudi »Španija pri tem zelo skromna«, in zagrozil, da bo uvedel carine za največjega zamudnika pri izdatkih za obrambo v zavezništvu.

Trump je dejal še, da bi moral novi cilj porabe za Nato znašati pet odstotkov BDP, kar je za države, kot so Italija, Francija in Nemčija, katerih gospodarstva komajda rastejo in ki si prizadevajo za zmanjšanje javne porabe in dolga, težek cilj.

Zagovorniki Melonijeve pa so prepričani, da ima premierka zaradi »privilegiranega odnosa« z ameriško administracijo več možnosti kot drugi njeni kolegi iz EU, da se zavzame proti carinam in drugim kazenskim ukrepom.

»Pri vsaki pomembni odločitvi, ki lahko vpliva na Italijo in Evropo, bo Giorgia Meloni lahko sodelovala,« je dejal Lucio Malan, senator iz njene desničarske stranke Bratje Italije. »Glas Italije bo slišan ... Tudi to je nekaj.«