Neomejen dostop | že od 9,99€
Danes je prva obletnica začetka upora, ki ga je proti oblastem v Moskvi začel ustanovitelj razvpite ruske zasebne Wagnerjeve vojske Jevgenij Prigožin. Danes bo minilo eno leto, odkar se je njegov marš na rusko prestolnico končal. Kaj se je v tem letu zgodilo z glavnimi igralci takratnega kratkotrajnega izziva ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu?
O bridki usodi kolovodje, 62-letnega oligarha Prigožina, je bilo veliko objavljenega natanko dva meseca po začetku njegovega manj kot dvodnevnega upora. Čeprav se je pred srdom Kremlja umaknil v samoizgnanstvo v sosednjo Belorusijo, se je 23. avgusta 2023 v Moskvi vkrcal na letalo in poletel proti Sankt Peterburgu. Mali poslovni reaktivec je strmoglavil v Tverski oblasti, nobeden od desetih potnikov in članov posadke ni preživel.
Še vedno je nekaj zelo redkih dvomljivcev, ki ne verjamejo, da je bil med mrtvimi tudi med ljudstvom priljubljeni »sivi kardinal« ruske operacije proti Ukrajini, in so prepričani, da po plastični operaciji pod drugim imenom nekje v eksotični idili troši bogastvo, do katerega se je dokopal z gostinsko dejavnostjo, zaradi česar si je tudi prislužil vzdevek »Putinov glavni kuhar«.
Skorajda nobene teorije zarote pa ni o tem, da na krovu strmoglavljenega letala ni bilo še dveh drugih pomembnih »wagnerjevcev«. Skupaj s Prigožinom sta namreč umrla tudi šef logistike njegove zasebne vojske Valerij Čekalov in človek, ki je kot njen prvi poveljnik Wagnerjevi skupini tudi dal ime: v Ukrajini rojeni podpolkovnik Dmitrij Utkin, veteran obeh čečenskih vojn, ki si je za »partizanski« vzdevek izbral ime svojega najljubšega skladatelja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji