Ko trdi diski postanejo pretrdi

Kar trije »škandali« so se v zadnjem času pripetili voditelju ljudske stranke Sebastianu Kurzu. V opoziciji vre, v njegovi stranki pa so prepričani, da je njihov priljubljeni voditelj postal tarča umazane predvolilne kampanje.

Še pred kratkim se je zdelo, da ljudske stranke, ki jo vodi prejšnji kancler Kurz, nič ne more ustaviti na poti k prepričljivi zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo 29. septembra. Zadnje javnomnenjske raziskave ji še vedno napovedujejo, da bo zanjo glasovalo okoli 37 odstotkov volivcev, medtem ko se socialdemokrati in svobodnjaki z okoli 20 odstotki glasov borijo za drugo mesto, a te so bile narejene še prej, preden se je Kurz znašel v središču kar treh »škandalov«.

»Pozabil« je plačati

Dva od njih sta povezana z »afero Ibiza«, zaradi katere je 18. maja odletel tedanji svobodnjaški voditelj in podpredsednik vlade Heinz-Christian Strache, okrnjena Kurzeva vlada je doživela nezaupnico, Avstrijci pa se bodo morali jeseni že drugič zapored odpraviti na predčasne volitve. Vsekakor v Avstriji najbolj odmeva zgodba, ki jo je razkril dunajski tednik Falter, v njej pa kot glavni junak nastopa uslužbenec urada kanclerja Kurza, ki je le nekaj dni po izbruhu »afere Ibiza« in tik pred izglasovano nezaupnico vladi prišel v zasebno podjetje, kjer se je predstavil z lažnim imenom, uničit pet državnih »trdih diskov«. O tem javnost ne bi nič izvedela, če junak zgodbe ne bi »pozabil« plačati računa za 76,45 evra; a jim je kasneje uspelo ugotoviti njegovo identiteto.



V ljudski stranki se branijo, da so naročili uničenje podatkov, ker so se bali, da jih ne bi spet kdo zlorabil v predvolilni kampanji, a da je sodelavec to na žalost naredil »napačno in nekorektno«. Strokovnjaki opozarjajo, da to vsekakor ni bil običajni uradni postopek, primer preučuje tožilstvo, opozicijska stranka Zdaj zahteva sklic posebnega zasedanja parlamenta še med poletnimi počitnicami, neparlamentarni Zeleni, ki se jim septembra obeta ponovni vstop v poslanske klopi, pa hočejo ustanovitev posebne parlamentarne komisije. Zbudila se je tudi socialdemokratska stranka, ki sklica posebne parlamentarne seje ne podpira, so pa od začasne kanclerke Brigitte Bierlein zahtevali pojasnila in preiskavo.

Kurz in njegova »bratovščina«

Ker so podatke iz kanclerjevega urada uničili v tistem burnem obdobju, so se v javnosti takoj pojavila ugibanja, ali so bili povezani z »afero Ibiza«. Prav to, da so bili v ljudski stranki že več kot eno leto pred izbruhom te afere obveščeni o zdaj že razvpitem videoposnetku, je bil namreč glavna tema drugega škandala, ki je v teh dneh razburjal severno sosedo. Spletišče EU-Infothek je objavilo domnevno elektronsko dopisovanje med Kurzem in njegovimi sodelavci, v katerem ga ti že februarja 2018 obveščajo, da imajo več ur videoposnetkov o Stracheju in njegovem sodelavcu Johannu Gudenusu. V ljudski stranki so ta pisma razglasili za »lažna«, Kurz pa je izjavil, da je to »poskus, da bi nas diskreditirali in vmešali našo stranko v razkritja z Ibize«.



Nič kaj prijetni niso bili zadnji dnevi za prejšnjega kanclerja, pa čeprav jih je preživljal na počitnicah v Silicijevi dolini. Nanj se je spravil tudi novoustanovljeni spletni medij zoom.institute, čigar ustanovitelj in lastnik nista znana, sedež ima menda v Ženevi, a njegova spletna stran je bila anonimno registrirana v Panami. Na spletišču je le nekaj prispevkov, vsi so brez podpisov avtorjev, največ prahu pa je dvignila prva od dvanajstih napovedanih zgodb o Kurzu in njegovi »bratovščini«, ki so jo poimenovali »Bro network«. Prvi del, v katerem razgaljajo Kurzeva razkošna veseljačenja z lastnikom dunajskih klubov in restavracij vietnamskega rodu Martinom Hojem, je generalni sekretar ljudske stranke Karl Nehammer že razglasil za »umazano kampanjo«. »Pod krinko anonimnosti bodo objavljali neresnice zgolj zato, da bi škodovali Kurzu,« je povedal.