Sebastian Kurz je padel

Dan po tem, ko je ljudska stranka slavila zgodovinsko zmago na volitvah v evropski parlament, so v parlamentu izrekli tudi zgodovinsko nezaupnico vladi, ki jo je vodil predsednik stranke Sebastian Kurz. Predsednik države Alexander Van der Bellen bo moral najti novega prehodnega kanclerja, ki bo na čelu vlade do predčasnih parlamentarnih volitev v septembru.

Današnje izrekanje nezaupnice temu, kar je ostalo od nekdaj koalicijske vlade med ljudsko stranko in svobodnjaki, je še ena od epizod v politični drami, ki jo je povzročil video posnetek, na katerem je poleti 2017 na Ibizi zdaj že nekdanji voditelj svobodnjakov in podpredsednik zvezne vlade Heinz-Christian Strache ponujal umazane korupcijske posle domnevni ruski vlagateljici. Kurz je koalicijo razdrl in napovedal nove volitve, a ker so iz vlade odstopili vsi svobodnjaški ministri, je namesto njih do septembrskih volitev postavil začasne vršilce dolžnosti, ki pa so jih v opoziciji takoj obtožili, da so zelo blizu vladajoči Kurzovi stranki.
 

Po evropski zmagi domači poraz

Da ne bi »škandal Ibiza« preveč vplival na zadnje dneve predvolilne kampanje za evropski parlament, so posebno zasedanje parlamenta o vladni krizi pripravili šele danes, ko se je umirilo zmagoslavje ljudske stranke, ki bo zdaj imela v Strasbourgu dva poslanca več. Njen voditelj Kurz je že v nedeljo zjutraj pravilno napovedal razplet današnjih dogodkov, ko je dejal, da bodo »rdeči« in »modri« družno podprli nezaupnico proti njemu in njegovi vladi. To do nedavnega ni bilo jasno, saj je nezaupnico, a zgolj proti premieru, ne pa tudi proti vladi sami, sprva zahtevala le mala opozicijska stranka Zdaj, »rdeči« socialdemokrati in »modri« svobodnjaki, pa so novinarje odganjali z odgovorom, da se še niso odločili. V nedeljo so najprej socialdemokrati sporočili, da bodo zahtevali glasovanje o nezaupnici celi vladi, namesto sedanjih ministrov pa naj bi vodenje države prevzeli strokovnjaki. Ko so danes še pred glasovanjem tudi v svobodnjaški stranki potrdili, da bodo podprli socialdemokratsko pobudo in da njihova dosedanja koalicijska partnerica od njih ne bo dobila zaupnice, je bil razplet bolj ali manj jasen. Vladajoča ljudska stranka ima 62 poslancev v parlamentu s 183 sedeži, v katerem je tudi 52 »rdečih« in 51 »modrih« predstavnikov ljudstva, za večino pa je potrebnih 92 glasov.


 

Kljub padcu zmagovalec?

Analitiki so še pred padcem Kurzove vlade začeli razglabljati, kdo je zmagovalec in kdo poraženec takšnega razpleta dogodkov. Rezultati nedeljski evropskih volitev so pokazali, da je »škandal Ibiza« doslej najbolj koristil ljudski stranki. Če bi Kurz ostal na kanclerskem položaju, bi lahko do septembrskih volitev igral vlogo uspešnega politika, ki ni le dobro vodil države, ampak je to tudi rešil pred nevarnimi skrajnimi desničarji. Zato ga v opoziciji niso mogli podpreti. A po mnenju komentatorjev so zlasti v socialdemokratski stranki, ki je na začetku krize povsem zadremala, oklevali tudi zato, ker so se bali očitkov, da bodo z nezaupnico Kurzu omajali stabilnost države, dosedanjemu kanclerju pa omogočile, da bo med kampanjo nastopal kot »mučenik«, ki so ga »žrtvovali« tisti, ki so jim strankarski interesi pomembnejši od državnih.  Zato je bil po mnenju nekaterih analitikov Kurz že vnaprej v »win-win« položaju: med kampanjo bi imel prednost pred političnimi nasprotniki tako na položaju »prehodnega« kanclerja kot v vlogi »mučenika«.