Ko letala nad New Yorkom vzbujajo srh

New York – Devetindvajsetletna ­Newyorčanka Rachelle se živo spomni­ 11. septembra 2001, ko so islamski ­teroristi z ukradenimi potniškimi letali­ napadli New York in Washington. Tedaj­ osnovnošolki iz Brooklyna je oče usodnega jutra obljubil, da jo bo peljal na vrh Svetovnega trgovinskega centra, »saj je to najvišja zgradba na svetu«. Nekaj ur pozneje sta stolpa WTC zagorela kot gigantski bakli ter do neprepoznavnosti spremenila New York, ZDA in ves svet. Posledice čutimo še danes.

Rachelle te dni prostovoljno pomaga svojcem žrtev, ki prihajajo v spominski park ter muzej na kraju terorističnega napada v New Yorku. Nekateri izmed skoraj 3000 ubitih so umrli v napadu s tretjim ukradenim potniškim letalom na washingtonski Pentagon ali na pensilvanskem polju, kamor se je zrušilo četrto letalo, največ žrtev pa sta zahtevala napada na dvojčka new­yorškega WTC. Približno tretjine ubitih še danes niso identificirali, imena identificiranih ljudi pa so zapisana ob robu spomenika s slapovi, ki na mestu nekdanjih nebotičnikov izginjajo v črno brezno.


 

Tistega dne je zamudila v službo

Enajsti september 2001 je prinesel tudi gigantske strateške spremembe v svetu. Potem ko so afganistanski talibi zavrnili izročitev voditelja Al Kaide Osame bin Ladna, ki so ga v ZDA okrivili za napad, je ameriška vojska vkorakala v to državo. Brez trčenj potniških letal, ki jih je ves svet lahko vsaj iz New Yorka opazoval v živo na televizijskih zaslonih, morda ne bi bilo niti iraške vojne. Večina ljudi je po televiziji opazovala trčenje letala v drugi nebotičnik WTC, Rachellina sestrična pa je od blizu videla že trčenje v prvega. Tudi sama je namreč delala v WTC, a je tisti dan zamudila v službo in gigantski oblak dima, ki se je razširil po spodnjem delu Manhattna, jo je ujel na ulici pred Svetovnim trgovinskim centrom.

​Strupene snovi, ki jih je sprožil ogenj, so vplivale na zdravje mnogih, ki so prihiteli na pomoč, nekateri so ob tem celo izgubili življenje. Po navedbah newyorške policije je zaradi zdravstvenih posledic do danes umrlo 241 njihovih članov, desetkrat več kot med terorističnim napadom. Še vedno je mogoče slišati teorije zarote, a tudi izpraševanja, ali niso bile ameriške obveščevalne službe preveč »bele«, da bi pravočasno odkrile napadalce, ter zato niso vzele resno grožnje bradatega Savdijca, februarja 1996 izrečene v jami afganistanskega gorovja Tora Bora.



Kot so pokazali posnetki obračuna z njim, bin Laden ni živel v jami, je pa bil s takšnimi simboli dovolj prepričljiv celo za visoko izobražene na Zahodu živeče džihadiste, kot so nekateri tatovi potniških letal. Za domnevne arhitekte terorističnih napadov, zaprte v Guantanamu, vojaško sodišče januarja 2021 načrtuje procese, če bodo obveljali z mučenjem pridobljeni dokazi in če bodo v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi lahko vse organizirali.



Medtem ko si številni svojci žrtev želijo pravice, se te dni odpravljajo na univerzo prvi Američani, rojeni po terorističnih napadih. Tik pred obletnico jih je bila polna tudi ploščad pred spominskim parkom v New Yorku in na toplem jesenskem soncu vsaj nekateri med njimi najbrž niso mislili na ljudi, ki so pred 18 leti skočili ali padli tja z gorečih nebotičnikov. Zaradi hrupa letal, ki se nad novim »Stolpom svobode« spuščajo na eno od newyorških letališč, tudi skoraj dve desetletji pozneje marsikoga spreleti srh.