Ko bo dobil denar, bo šel v Nemčijo ali Francijo

Mejni prehod Gradina med Srbijo in Bolgarijo je bil ob našem prihodu prazen. Promet z izjemo tovornega še ni vzpostavljen, razen domačinov, ki prehajajo mejo zaradi službe na drugi strani, ne gre čez mejo nihče, so nam zatrdili odgovorni. V obmejnem mestu Dimitrovgrad so v soboto kljub temu opazili manjšo skupino očitno nezakonitih prebežnikov. V Srbiji ne bodo dolgo. Takoj ko bodo lahko, bodo šli naprej.



V času epidemije so v Srbiji našteli več migrantov. Tik pred epidemijo, prve dni marca, je bilo po podatkih UNCHR v 17 sprejemnih centrih v Srbiji 5800 prebežnikov, v lastnih nastanitvah jih je prebivalo še 1000. Ob koncu izrednih razmer, prve dni maja, so po navedbah UNHCR v 19 sprejemnih centrih našteli 9330 prebežnikov. Po podatkih srbskega komisariata za begunce in migracije je bilo ta ponedeljek v centrih okoli 7700 prebežnikov.
 

V Pirotu prebežniki iz 13 držav

»Ko mi bodo poslali denar, bom šel v Nemčijo ali Francijo,« je dejal 21-letni Umarkan iz Afganistana, nameščen v najbližjem sprejem­nem centru ob bolgarski meji v Pirotu. »Na poti sem leto dni. Do Srbije sem porabil 3500 evrov, do zahodne Evrope bom potreboval še od 4000 do 5000 evrov.«

Pirotski center za prebežnike je bil vzpostavljen, ker so ti množično prihajali prek Bolgarije. Zadnji dve leti večinoma ne prihajajo več po tej poti, ampak gredo prek Severne Makedonije, nam je povedal Stefan Nikolić, vodja izmene v pirotskem sprejemnem centru.



Tukaj so nekoč stanovali delavci, ki so gradili bližnjo hidroelektrarno, v času jugoslovanskih vojn begunci iz BiH in Hrvaške, zdaj prebežniki z vsega sveta. V ponedeljek, ko smo obiskali center, je bilo v njem 165 moških in šest žensk iz trinajstih držav, največ iz Afganistana, Pakistana in Sirije. Center je lepo urejen in čist.

V času izrednih razmer zaradi epidemije je sprejemne centre v Srbiji varovala vojska, izhodov ni bilo. Ukrep je bil uspešen, okužb z novim koronavirusom med prebežniki v Srbiji po informaciji komisariata za begunce in migracije ni. Umarkan iz Afganistana ni edini, ki bi rad nadaljeval pot. V dveh tednih po odpravi izrednih razmer je iz pirotskega centra ­odšla že desetina prebežnikov.

Proti Evropi

»Največ jih gre proti BiH, na Hrvaško in v Slovenijo ali na sever Srbije proti Kikindi, kjer bodo poskusili priti na Madžarsko. V sprejemnih centrih niso zaprti, lahko jih zapustijo za 72 ur. V tem času poskušajo prečkati mejo. Nekaterim uspe, drugi se vrnejo sami, tretje na meji ujame policija in jih vrne,« je povedal Nikolić. Nekateri ne zapustijo sprejemnega centra, ker nimajo denarja.



»Prišla sem iz Turčije zaradi političnega nestrinjanja. Rada bi šla naprej, a zaradi epidemije to ni bilo mogoče, pa tudi denarja nimam,« je povedala ženska sred­njih let.

Andrej Ivanović Orlov, 59-letni upokojeni mehanik iz Rusije, je dejal, da si je navz­križ s Putinovo politiko, nima denarja za legalno pot, za ilegalno potovanje pa ni dovolj zdrav. V sprejemnem centru v Srbiji je že skoraj eno leto.



Največ nastanjenih je, tako kot Umarkan, iz muslimanskih držav. V času ramazana, verskega posta, ne gredo na kosilo, pripravijo jim suhi obrok, obogaten z datlji in mandlji, in večerjo. Umarkan vsak dan pričakuje denar od doma. Dobil ga bo prek prijateljev, ki jih ima v Beogradu in imajo potni list. Poslan denar je namreč pri Western Union­ mogoče dvigniti le z ­veljavnimi dokumenti.

»Migranti, ki so v našem domu, so v 99 odstotkih prišli ilegalno, s seboj niso imeli nobenih dokumentov, zato smo zapisali ime in državo porekla, ki so ju navedli. Pozneje se velikokrat pokaže, da podatki ne držijo. Mi teh eksotičnih jezikov ne ločimo, a drugi begunci povedo, da nekdo ne govori jezika, ki ga je prijavil, pokaže se, da ni iz Sirije, kot je rekel, ampak iz Alžira, Maroka,
Tunisa,« je ­pojasnil Nikolić.
 

Afričani prosijo za azil

Vse dokumente imata 27-letni psiholog Pacific iz Burundija in njegov rojak, 33-letni inženir Eric. V Srbijo sta prišla z letalom in bi rada ostala, prošnjo za azil sta, kot tudi drugi migranti iz afriških držav, že vložila. »Tu so zelo dobri pogoji za bivanje in delo,« je dejal Pacific. Njegov prijatelj, ki je oče petih otrok, bo poskusil pripeljati v Srbijo tudi družino.



V nasprotju s Šidom blizu hrvaške meje, kjer zaradi incidentov v minulih dneh begunske centre ponovno varuje vojska, v Pirotu ni incidentov, nasprotno, Piročani so dobro sprejeli prebežnike, nekateri so se celo spoprijateljili, so povedali tisti, ki so v centru že leto ali celo dve. 

Po pravilih bi morali prebežniki zaprositi za azil v 30 dneh, če ga ne bi dobili, bi morali državo zapustiti. A Srbija prebežnikov ne preganja, če nimajo kam, jih pusti tudi dlje časa. Uslužbenci komisariata opozarjajo, da so nekateri zašli v trgovino z drogami in belim blagom.

Tu in tam si kdo v pirotskem centru premisli: noče več v Evropo, ampak se želi vrniti domov. Takšnim mednarodna organizacija IOM omogoča brezplačno pot v državo, iz katere so prišli. Na to čaka v Pirotu mož, ki bi se rad ­vrnil v Iran.