Ko bi covid-19 lahko prizanesel Afriki

Statistično in medijsko se zdi, da je novi koronavirus med vsemi celinami doslej bolj ali manj prizanesel le Afriki. A bati se je, da pride na vrsto tudi afriška celina. Ni mogoče, da ne bi, opozarjajo pri organizaciji Zdravniki brez meja (Médecins sans frontières), in predvsem je že jasno, da bodo Afričani močno občutili ekonomske posledice pandemije.

Če bo covid-19 podivjal tudi v afriških državah, potem je zelo verjetno, da bolezni ne bodo obvladali, kajti tamkajšnji zdravstveni sistemi so izjemno šibki. Vse šibkejša je medtem že ekonomija, saj, kot razlagajo pri Jeune Afrique, upočasnitev kitajskega gospodarstva občutno ustavlja nabavo in niža ceno afriških surovin: naj gre za nafto, železovo rudo, palmovo olje, kavo, baker ali nikelj. Tudi afriška letalska industrija je na tleh, kajti samo s Kitajske prileti vsako leto na celino 2,5 milijona potnikov, zdaj pa ni od tam skorajda nikogar, posledično med domačimi družbami zagotavljajo lete predvsem še pri Ethiopian Airlines.

Darežljivost

Med afriškimi državami, ki se dobro spopadajo z novim koronavirusom, je Maroko, zato ga je Evropska unija pred dnevi uvrstila na seznam 15 tretjih držav, za katere so meje znova odprte. Na pobudo kralja Mohameda VI. poskuša uradni Rabat konkretno, z domačo zaščitno opremo in zdravili, solidarnostno pomagati še drugim državam po celini. Pred kratkim so zatorej petnajstim med njimi, kot so Burkina Faso, Kamerun, Kongo, Mavretanija, Niger, Senegal, Gvineja Bissau ter mnoge druge, podarili osem milijonov mask, 900.000 vizirjev, 600.000 zaščitnih čepic, 60.000 zaščitnih oblek, 30.000 litrov razkužila, 75.000 škatlic klorokina in 15.000 škatlic azitromicina. Vse podarjeno je narejeno v Maroku in skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije.



Po pisanju Jeune Afrique je maroški kralj Mohamed VI. že sredi aprila podal pobudo, da bi se afriške države solidarnostno – konkretno in ne le na deklarativni ravni – povezale v boju proti pandemiji. Maroko je izrečeno udejanjil z darovanim materialom, in čeravno so njegove možnosti omejene, je izkazal več darežljivosti kot, na primer, velesila Kitajska, ki je 54 afriškim državam, kjer je močno investicijsko in družbeno prisotna, menda darovala v celoti komaj šest milijonov mask.

Nevarno žarišče

Med afriškimi državami, kjer covid-19 precej razsaja, je Južna Afrika, denimo – okuženih je že 160.000 ljudi, več kot 2700 jih je umrlo –, med tistimi, kjer se bolezen trenutno najhitreje širi, pa je Gvineja Bissau. Kakor opozarjajo pri organizaciji Zdravniki brez meja, bi lahko postala prvo žarišče novega koronavirusa na celini. V tej mali državi na zahodnem robu s komaj 1,8 milijona prebivalcev se je bolezen sprva razširila med zdravstvenim osebjem, ki ni imelo opreme niti znanja za soočanje z nevarnim virusom ... Čeprav po svetovnem koronskem števcu slika še ni alarmantna, so razmere na terenu menda nadvse skrb vzbujajoče in je smrti, neposredno in posredno povezanih z virusom, mnogo več, kot jih je uradno statistično potrjenih.

Afrika je celina, kjer bodo posledice pandemije ekonomsko nadvse hude. Potem ko so marca afriški finančni ministri zaprosili mednarodno skupnost za sto milijard dolarjev pomoči, je kmalu zatem francoski predsednik Emmanuel Macron javno presenetil z odmevno pobudo za odpis dolgov najrevnejšim državam sveta. A po tistem to ni bila več tema, vsaj medijska ne.