Kljub brexitu Bruselj predlaga še večji proračun EU

Z objavo bruseljskega predloga se začenja velika bitka za prihodnji proračun EU, ki je v znamenju novih nalog Unije in veliki luknji, ki bo nastala z odhodom Združenega kraljestva.   

»Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, zagotavlja sredstva za delovanje in brani,« je evropska komisija poimenovala danes predstavljeni predlog večletnega finančnega okvirja 2021-2027.

Znašal naj bi 1135 milijard evrov v obveznostih, izraženih v cenah iz leta 2018. To znaša okoli 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) Unije. Doslej se je proračun gibal okoli enega odstotka BND.

Izračunan po sistemu tekočih cenah, pri katerih se upošteva inflacija, bi bil do leta 2027 vreden 1279 milijard evrov.

Po bruseljskem predlogu bi bil proračun ne glede na brexit – z britanskim odhodom bo v njem vsako leto zmanjkalo do 14 milijard evrov – po tekočih cenah višji. V veljavnem obdobju namreč po obveznostih v tekočih cenah znaša 1087 milijard evrov.   

Na letni ravni se bo gibal še vedno med 150 in 160 milijardami evrov na leto.

Manj za kohezijo in kmetijsko politiko

Največji postavki, pomoč manj razvitim regijam (kohezija) in kmetijska politika, naj bi bili skrčeni za okoli pet odstotkov. Za kohezijo, ki velja za najpomembnejšo temo za Slovenijo, je sicer predvidenih 442 milijard evrov.

Višje postavke bodo za migracije, nadzor zunanje meje, obrambo, raziskave ali za program Erasmus+, ki naj bi dobil dvakrat več denarja (30 milijard evrov). Postavka za nadzor zunanje meje Unije , migracije in azil se bo skoraj potrojila (s 13 na 33 milijard). Tako bi lahko financirali 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže,. Ustanovljen bodo tudi evropski obrambni sklad, vreden 13 milijard, za financiranje raziskav in razvoja zmogljivosti.



Novost proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in delovanjem pravne države. Zato so predlagali poseben mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi splošnimi pomanjkljivosti glede pravne države.

Evropska komisija sicer še predlaga, da bi postopno odpravili zapleteni sistem rabatov na vplačila v proračun, ki so jih imele najbogatejše članice.

Nadaljnje postopke bo spremljala napeta politična bitka. Nazadnje so potrebovali več kot dve leti za njegovo sprejetje. Evropska komisija ga je predlagala poleti leta 2011, pod streho je bil konec leta 2013.

»Pri Sloveniji ne bo drastičnih sprememb,« je glede učinkov prihodnjega proračuna EU povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Na področju kohezijske politike bodo, denimo, rezi manjši od prvotnih napovedi. Sicer se Slovenija po njenem mnenju od klub kohezijskih držav giblje proti skupini razvitih.

Predvsem neto plačnice že nergajo. Že pred objavo predloga se je oglasil avstrijski kancler Sebastian Kurz, češ da je v njem sicer nekaj pozitivnih stvari, a EU bi po brexitu morala biti vitkejša, varčnejša, učinkovitejša. Takšen predlog, kot ga je predlagal Bruselj, je za Avstrijo »še daleč od sprejemljive rešitve«.