Klepetalni roboti v kitajskih šolah

Takoj zatem, ko so se 16. februarja v kitajskih šolah končale zimske počitnice, so med učenci izvedli anketo, koliko jih je pri pisanju domačih nalog med počitnicami uporabljalo umetno inteligenco.

Štirinajstdnevnik Banyuetan, ki ga izdaja državna časopisna agencija, je v anketi zajel okoli 700 srednješolcev, rezultati pa so pokazali, da je kar 40 odstotkov vprašanih domače naloge med počitnicami pisalo s pomočjo deepseeka, doubaoja ali kimija.

Mladi na Kitajskem se namesto s terapevtom pogovarjajo z umetno inteligenco

Približno tretjina dijakov je, da bi lažje razumeli katero od vprašanj, uporabljala eno od omenjenih aplikacij, okoli 28 odstotkov pa je s pomočjo umetne inteligence zbiralo podatke, ki so jih potrebovali pri reševanju nalog. Najpogosteje so se po pomoč h klepetalnim robotom zatekli pri domačih nalogah iz kitajskega jezika, matematike in angleškega jezika.

Toda v Banyuetanu so opozorili, da je treba rezultate ankete vzeti z zadržkom, saj veliko srednješolcev ni hotelo priznati, da si pomagajo z umetno inteligenco, medtem ko njihovi starši plačujejo drage dodatne učne ure, inštrukcije in posebne tečaje, na katerih se otroci v zadnjih razredih srednje šole pripravljajo na sprejemni izpit za vpis na fakulteto.

Kitajci obiskujejo šestletno osnovno šolo in nato tri leta nižjo ter tri leta višjo srednjo šolo, preden se lahko prijavijo za vpis na eno od univerz. Medtem ko se v višji srednji šoli pričakuje, da bodo dijaki uporabljali umetno inteligenco, je seveda vprašanje, koliko je prisotnost nove tehnologije produktivna in koristna v nižjih razredih in kdaj bo začela vplivati na razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti.

Učiteljem in profesorjem je jasno, da ima že v prvih šestih razredih osnovne šole več kot deset odstotkov učencev pametni telefon, v višji srednji šoli pa več kot 90 odstotkov dijakov, kar pomeni, da imajo vsi otroci, ki imajo svoj mobilni telefon, dostop do klepetalnih robotov, ki jih lahko prosijo, naj jim napišejo analizo književnega dela iz obveznega čtiva, rešijo matematično nalogo, prevedejo določene stavke iz kitajskega v angleški jezik ali obratno ter pripravijo referat iz zgodovine ali zemljepisa.

Kitajska je država z največ pametnimi telefoni na svetu (več kot milijardo), anketa, ki so jo izpeljali pred nekaj leti, pa je pokazala, da več kot 93 odstotkov staršev otrokom priskrbi telefon, ki ga lahko uporabljajo kadarkoli.

FOTO: Florence Lo/Reuters

Kritično mišljenje je ključno

Hkrati je več kot 30 odstotkov teh staršev priznalo, da otrokom niso dali napotkov, kako naj pametno uporabljajo svoj telefon, otroški psihologi pa so prepričani, da bi bilo to veliko bolj koristno, kot če bi država uvedla zakon, na podlagi katerega bi bile pri uporabi mobilnega telefona predvidene prepovedi in celo kazni. Najboljše smernice pri uporabi telefona lahko dajo prav disciplinirani odrasli, ki vedo, kako se je mogoče izogniti odvisnosti od zaslonov.

Ko otrok že ima pametni telefon in na njem aplikacijo deepseek ali doubao, lahko šole naredijo samo to, da razvijajo programe, ki bodo omogočili profesorjem, da bodo lahko natančno ocenili, kateri del domače naloge je učenec napisal sam in kateri del je ustvarila umetna inteligenca.

Prosvetni delavci se morajo po eni strani osredotočiti na poučevanje otrok, kako naj uporabljajo klepetalne robote, po drugi strani pa, kako to početi etično in disciplinirano. Kritično mišljenje je ob uporabi umetne inteligence ključno za nadzor nad odločitvijo, ali in koliko bo dijak uporabil rešitve, ki mu jih ponuja aplikacija, kot je deepseek.

Umetna inteligenca je v Azijo prinesla novo paradigmo izobraževanja. Od večmilijonskih mest do najbolj oddaljenih vasi po celini se je bistveno spremenilo podajanje in sprejemanje izobraževanja. Bolj razvite države so osredotočene predvsem na to, kako umetno inteligenco izkoristiti pri učenju, ki je prilagojeno zanimanju, nadarjenosti, dobrim in slabim stranem vsakega dijaka.

V tem prednjačijo Južna Koreja, Singapur in Kitajska, ki je za to še posebej motivirana zaradi tehnološke vojne, ki jo proti njej vodijo ZDA. Od leta 2018 je mogoče na več kot 500 visokih šolah po državi študirati glavni predmet, povezan z umetno inteligenco, v Pekingu so izbrali šest osnovnih šol, na katerih otroke poskusno usmerjajo k boljšemu razumevanju in uporabi nove tehnologije.

Znanstveniki z najboljših univerz imajo v teh šolah predavanja o umetni inteligenci. Njihova naloga je, da pozorno spremljajo supernadarjene otroke, ki jih potem preselijo na posebne šole, v katerih vzgajajo bodoče tehnološke genije. Deepseek je, pravijo kitajski strokovnjaki, zgolj sramežljiv začetek velike revolucije.