Kaznovanje Irana kot dokaz ameriške moči

Iranskega generala Kasima Sulejmanija, ki ga je z vrsto drugih visokih arhitektov prevlade perzijske države na širšem območju Bližnjega vzhoda v bližini bagdadskega letališča ubilo ameriško brezpilotno letalo, naj bi prepoznali le po prstanu na roki. Takšen napad skupaj s podobnimi obračunavanji v Siriji kaže obrise nove ameriške vojaške strategije na območju in v svetu.

Ameriški predsednik običajno tvita ob vseh mogočih urah, po petkovem obračunu pa je na svojem priljubljenem družbenem mediju samo »razobesil« ameriško zastavo. V ameriško-iranskem soočenju gre zares, potem ko je Trump v preteklem letu spregledal napad na ameriški dron v bližini Hormuške ožine in delno onesposobitev savdske naftne proizvodnje. Vojna dronov, manevrirnih raket in drugih izstrelkov z visokotehnološkim ozadjem zmanjšuje število civilnih žrtev, a ni zato nič manj nevarna.



Še bolj kot po uboju voditelja Islamske države Abuja Bakra al Bagdadija je zdaj vsem na Bližnjem vzhodu in drugod jasno, da gre za vojaško soočenje s ciljanjem najvišjih odgovornih iz sovražnih vrst. Po nedavnem razdejanju ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, ki naj bi ga pomagala organizirati druga žrtev petkovega napada Abu Mahdi al Muhandis, poveljnik proiranskih milic v Iraku, Trump noče ponovitve videza ameriške nemoči kot po uboju ameriškega veleposlanika v Libiji Christopherja Stevensa leta 2012.

Že doslej je ostro kritiziral bližnjevzhodno politiko svojega demokratskega predhodnika Baracka Obame, bodo sedanje zaostritve prinesle tudi preobrat njegove dosedanje vojaške strategije? Prvi republikanec se je doslej zavzemal za obračun z »nikoli končanimi vojnami«, zdaj pa poleg uporabe najnovejših vojaških tehnologij na Bližnjem in Srednjem vzhodu spet krepi ameriško vojaško navzočnost.



Vojna dronov spreminja tudi domača ameriška razmerja. Čeprav Trump ne izziva le Teherana, ampak tudi tesne iranske zaveznike v Moskvi in Pekingu, se pred napadom ni posvetoval z demokratskimi voditelji ameriškega kongresa. Predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu Adam Schiff, ki je vodil preiskavo razrešitve republikanskega predsednika, meni, da je svet brez Sulejmanija boljši, a si Američani po njegovem prepričanju ne želijo vojne z Iranom.

Na nevarno sovražnosti so opozorili tudi drugi visoki demokratski politiki, v ameriških velemestih, kot sta New York ali Los Angeles, pa se bojijo morebitnih terorističnih napadov.