V nadaljevanju preberite:

Čeprav v bruseljski politiki v dolgih letih prebijanja iz krize v krizo ni obdobij brez velikih dram, so zadnji tedni brez primere. Dogajanje z nepredvidljivim Donaldom Trumpom, agresivnim Vladimirjem Putinom in rusko morijo v Ukrajini je Bruselj pahnilo v izredne razmere.

Tako se mora EU, ki je po vojni nastala kot mirovni projekt, v času, ko želi Putinov režim razkosati sosednjo Ukrajino, vse bolj resno ukvarjati z vprašanji obrambe. Denarnice za milijardna vlaganja v oboroževanje in druge ukrepe bodo sicer morali odpreti v državah članicah, a v Bruslju bodo morali predvsem usklajevati rešitv

Slovenija, ki se je dolga leta odpovedovala resnejšim nakupom oborožitve in je levji delež izdatkov za obrambo namenjala plačam zaposlenih v obrambnih strukturah, je med izjemami, ki opozarjajo, da bi bilo treba varnost stare celine obravnavati širše kot zgolj skozi nakupe tankov, topov in letal, toda na bruseljskem parketu ni veliko posluha za takšna razmišljanja.