Washington – S potrditvijo svojih 55 elektorskih glasov za Joeja Bidna je Kalifornija demokratskemu predsedniškemu kandidatu tudi uradno podelila zadostno večino v elektorskem kolidžu. Ta bo novega predsednika razglasil 14.decembra, republikanski predsednik Donald Trump pa še ni dvignil rok nad prizadevanji za spreobrnitev dosedanjih rezultatov.

Naznanitev kalifornijskega državnega sekretarja Alexa Padille Bidnu prinaša 279 potrjenih elektorskih glasov in s tem več kot nujno potrebnih 270. Medijske projekcije mu dajejo celo 306 glasov v primerjavi s Trumpovimi 232 glasovi, kar naj bi bilo v Koloradu, Havajih in New Jerseyu potrjeno že prihodnjih dneh. Ni pričakovati, da bi se za Bidna določeni elektorji glasovali drugače, pa čeprav jim je to dovoljeno, in nekdanji podpredsednik v administraciji Baracka Obama ter dolgoletni senator iz Delawara se že vidi v novi vlogi: imenoval je že številne člane svoje administracije ter se pogovarjal s tujimi voditelji, na Američane pa se po predsedniško obrača tudi pri najbolj perečih vprašanjih kot pandemija covida 19 in gospodarstvo.



Pravni postopek imenovanja prihodnjega ameriškega predsednika pa bo končan šele šestega januarja, ko bo odločitev elektorskega kolidža sprejel ameriški kongres, in v predsednikovem taboru še vedno verjamejo v masivne volilne prevare, ki bi, če bi jih dokazali, zapletle proces imenovanja novega predsednika. Trumpovi odvetniki med drugim stavijo na video posnetek volilne noči iz Atlante, ki kaže štiri osamljene uradnike med štetjem kupov glasovnic, privlečenih izpod pokrite mize, potem ko so republikanske nadzornike in medije  poslali domov.

Tako kot v nekaterih drugih zveznih državah, kjer je odločal le majhen delež glasov, Trump tudi v Georgiji zahteva ne le ponovno štetje, ampak preverjanje glasovnic. Na sodiščih te in drugih nihajočih zveznih držav vsaj doslej ni bil zelo uspešen in v Trumpovem štabu je slišati govorice o rivalskih elektorjih, imenovanih s strani parlamentov zveznih držav. Ti so v večini republikanski, a bi tudi rivalski elektorji potrebovali kongresni blagoslov, tega pa za zdaj ne zagotavljajo niti republikanski predstavniki in senatorji.



Nekaj demokratskih kongresnikov je v letih 2000, 2004 in 2016 že oporekalo izvolitvi Georgea W. Busha in Donalda Trumpa, a jih je bilo veliko premalo za spremembo elektorskih glasov. Vsaj en republikanski predstavnik, Mo Brooks iz Arizone, pri tem spominja na 133 let staro zakonodajo, ki omogoča kongresno razveljavitev elektorjev spornih zveznih držav ter njihovo imenovanje s strani njihovih parlamentov.

Trump bo morda republikanski teren preizkušal danes zvečer v Georgiji, kjer se senatorja Kelly Loeffler in David Perdue pripravljata na novo januarsko merjenje moči z demokratskima izzivalcema. V igri je republikanski nadzor nad senatom in s tem vpliv na prihodnjo ameriško vlado. Še večja Trumpova kritika republikanskih oblasti Georgie bi lahko vplivala na konservativno volilno udeležbo.



Trumpovi privrženci pa niso sami med poigravanjem z mislijo na razveljavitev volilnih rezultatov. V primeru republikanke Mariannette Miller-Meeks, ki je v Iowi zmagala s komaj šestimi glasovi večine, nekateri demokrati omenjajo zakon iz leta 1969, ki daje možnost razglasitve zmagovalca ali zmagovalke predstavniškemu domu. To se je že zgodilo leta 1985 v primeru Indiane, opazovalci pa nekaj podobnega ne izključujejo niti v New Yorku, če bo v 22. volilnem okraju s komaj dvanajstimi glasovi večine na sodiščih prevladala republikanska političarka Claudia Tenney. Kongresni demokrati so na letošnjih volitvah izgubili več sedežev in nekateri zaradi tega izprašujejo celo ponovno izvolitev Nancy Pelosi za tretjo najpomembnejšo političarko ZDA.